10. januarja pred 24. leti je za vedno zatisnil oči eden najbolj prepoznavnih slovenskih skladateljev 20. stoletja Primož Ramovš. V njegov spomin pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Društvom Slovenski tolkalni projekt in Radiem Slovenija – Programom ARS ter ob podpori Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana izdajajo album Slovenski tolkalni projekt (SToP) z gosti: Tolkalni svet Primoža Ramovša (VOL. 1).
Primož Ramovš, foto SAZU
Program albuma je zastavljen kronološko. Tako lahko zasledujemo avtorjev skladateljski razvoj in njegovo odkrivanje tolkal. Današnjim generacijam, predvsem tolkalcem, lahko ponudi skoraj pozabljeno odprto, improvizacijsko formo. „Primož Ramovš, v kolektivnem spominu glasbenikov in ljubiteljev glasbe še danes znan kot posebno prijetna osebnost, zaseda tudi posebno zgodovinsko mesto v slovenski glasbi 20. stoletja. Bil je zadnji učenec Slavka Osterca in ponotranjil je smeri novejše evropske glasbe, ki jih je v člankih, kritikah in polemikah v tridesetih letih promoviral njegov učitelj. Ramovševa lastna pot povezuje te vplive, posebno sledi neoklasicizma, neobaroka, drobnih sledi ekspresionizma ali pa nove stvarnosti, z globljim učiteljevim naukom, ki je mladega umetnika pošiljal naprej v njegovih iskanjih novega in lastnega naproti prehodu v modernistično zvočnost. Ramovševa posebnost je, da je tako v neoklasicistični briljanci kot v neizprosnem modernizmu ohranil samosvojo energijo, identiteto, ki jo lahko slišimo že v najzgodnejših delih – od mladostnih pa do zrelih del so ga privlačili kontrasti, nenadne cezure, spontane spremembe. Hkrati je skladateljev opus v slovenski tradiciji eden najizraziteje instrumentalnih.
Sam se je s sedmimi leti začel učiti klavir, a si je bolj želel igrati trobento, na Akademiji za glasbo je štiri leta študiral rog, leto dni pa tolkala. Med vsemi glasbili so imele za Ramovša posebno mesto orgle, na katere je igral, improviziral po ljubljanskih cerkvah. Z velikim veseljem je pisal za najrazličnejša glasbila, njihove kombinacije in zdi se, kot bi pri tem v skladateljski proces vselej zvabil tudi svojo izkušnjo igranja in improviziranja. Zato so to skladbe, ki so hkrati precizen odtis skladateljeve zvočne domišljije in vabilo v spontano igro. Skozi Ramovševo skladanje za tolkala lahko sledimo skladateljevim slogovnim, zvočnim nazorom in glasbeni osebnosti sploh. Preludij in fugo iz neoklasicističnega obdobja je še zložil v zgodovinski formi, a na podoben motoričen način kot veliko svojih takratnih del.
Ramovšev grob na Žalah
V šestdesetih letih je vstop v novo, osvobojeno zvočnost sprožilo odkritje sonorizma poljskih modernističnih skladateljev. V Varšavi je našel »popolnoma nov instrumentacijski barvni svet, docela nov harmonski svet, akorde, ki jih še nikoli nisi slišal«. Delo 3 : 2 razpre možnosti, ki nastanejo, ko se začne ritmiziranje ukrivljati v času in se pretapljati v teksturo. Skladba in naslednja dela s tolkali, kot sta Transferences in Epizoda, pokažejo Ramovševo učinkovito ustvarjanje kontrastov med gostim nizanjem pasaž in prostorom, ki ga odmerja odzvanjanju udarcev, kontrastov med glasbeno akcijo in risanjem občutij. V takem svetu zvočnih in oblikovnih možnosti se skladanje za tolkala lahko polno razživi. Šum, udarec, ki sta v tonalnem svetu dodatek, ornament, v novem zvočnem polju postaneta bistvena. Gostota, intenzivnost, artikulacija, tekstura, barva, v tradicionalni glasbeni predstavi le implicirane glasbene lastnosti, so pri tolkalih že v izhodišču igre in iz tega izhodišča lažje nastajajo nove glasbene oblike in instrumentalni koncepti. Ali drugače: tolkala že sama vabijo v modernistično silovitost in barvno bogastvo, v svet, v katerem je Ramovševa glasba živela večji del skladateljevega ustvarjanja,“ je ob izdaji albuma zapisal muzikolog, radijski urednik in glasbeni kritik Primož Trdan.
(Po tiskovnem sporočilu)
Marijan Zlobec