Slovenska matica vabi na predstavitev knjig, izdanih pri SM v zadnjih mesecih leta 2022. Srečanje bo v torek, 10. januarja, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani.
Gostovanje Slovenske matice v Trstu, foto SM
Na novinarski konferenci bodo predstavili celovito slikarsko monografijo akademika prof. Andreja Jemca Slike, avtobiografijo Aleksandra Bassina Obris mojega časa, zbirko pisem med aleksandrinko in njenim možem Ljubezen na daljavo, ki jo je uredila prof. ddr. Marija Stanonik, zbornik prispevkov Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes, ki ga je uredila Nadia Roncelli, ter prevod treh Molièrovih dram Šola za žene, Kritika šole za žene in Improvizacija v Versaillesu, ki jih je prevedel Aleš Berger.
Aleksander Bassin v Slovenski matici, foto Marijan Zlobec
Na tiskovni konferenci bodo sodelovali akademik prof. Andrej Jemec, Aleksander Bassin, prof. ddr. Marija Stanonik, Nadia Roncelli in prof. Janez Pipan, avtor spremne študije k Molièrovim dramam.
Andrej Jemec: Slike
Spremna besedila: Tonko Maroević, Milček Komelj, Niko Grafenauer.
Andrej Jemec, foto Pinterest
Monografija prinaša celovit pregled bogatega slikarskega opusa akademskega slikarja Andreja Jemca. Ob uvodnih besedilih preminulega akademika dr. Tonka Maroevića, akademika dr. Milčka Komelja in akademika Nika Grafenauerja v njej najdemo več kot dvesto dvajset barvnih reprodukcij del, ki so nastala med letoma 1951 in 2019.
Andrej Jemec v ateljeju, foto iz YouTube
Zaradi načrta, da se v monografijo vključijo tudi težko dostopna avtorjeva slikarska dela različnih lastnikov doma in po svetu, sta zbiranje gradiva in priprava knjige trajali zelo dolgo.
Akademik Andrej Jemec, foto SAZU
Poseben razdelek je namenjen obširni biografski in bibliografski dokumentaciji, objavljen je seznam vseh predstavljenih del, spremljajoči izbor črno-belih fotografij ter pregled samostojnih in skupinskih razstav. Prav tako so navedene pomembnejše nagrade in priznanja.
Escalation towards Light,1974, Andrej Jemec v Tate Gallery v Londonu
V besedilih so poleg avtorjevih slikarskih del omenjeni tudi risbe, akvareli, grafike, tapiserije, ambientalna dela in objekti; ta dela so med besedili vključena kot vinjete in zaznamujejo predahe med njimi.
Andrej Jemec – Absolutno je v potezi, 2019, akril na platno, 200 x 220 cm
Zbirka Spomini in srečanja
Aleksander Bassin: Obris mojega časa
Obris mojega časa Aleksandra Bassina, neutrudnega, široko razgledanega in kritičnega spremljevalca, pobudnika in organizatorja sodobne umetnosti, ki izhaja v knjižni zbirki Spomini in srečanja, je hkrati razkošno memoarsko delo in bogat zgodovinski dokument o umetnosti in kulturi 20. stoletja. Gre za avtorja, ki mu je karierno pot začrtalo z umetnostjo zaznamovano družinsko poreklo in ga danes nadaljuje sožitje z umetnikoma Mojco Smerdu in Tobiasom Putrihom ter široko okrožje številnih domačih in svetovnih umetnikov. Njegov ded, znameniti kulturni mecen dr. Fran Windischer, med letoma 1929 in 1949 predsednik društva Narodna galerija, mu je že v zgodnjih letih odprl pot v svet velikih duhov slovenstva, bodisi ob osebnih obiskih pri Plečniku, Jakopiču in drugih umetnikih bodisi ob ogledih razstav.
Avtor je živo zanimanje za umetnost ohranil in gojil na vseh kariernih postajah, tako v državnih službah, začenši kot sekretar likovne akademije, predvsem pa v zadnji vlogi direktorja ljubljanske mestne galerije, ki ji je podjetno razširil razstavni prostor in vanjo pripeljal vrhunske domače in svetovne umetnike, kot ustanovitelj Jugoslovanskega bienala male plastike, predsednik društva likovnih kritikov, kot selektor, kurator, predsednik ali član številnih jugoslovanskih, slovenskih in mednarodnih likovnih žirij, še zlasti kot funkcionar v mednarodnem združenju likovnih kritikov AICA. Kot likovni kritik je vse do danes v živem stiku z aktualnimi likovnimi tokovi, sprva kot zavzet pisec v dnevnem tisku, sočasno in pozneje pa kot avtor številnih razstavnih katalogov in likovnih monografij. Z literarno veščino upodobljena družinska toplina v memoarskem delu knjige in zgledno zbrano dokumentarno gradivo v vznemirljivem poklicnem obdobju je poklon avtorja lastnemu življenju in času, ki mu brez prestanka vtiskuje svojo sled.
Zbirka Razsežnosti slovenstva
Marija Stanonik (ur.): Ljubezen na daljavo. Pisma moža ženi aleksandrinki v Egipt
Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva v prvi polovici 20. stoletja v več objavah obdelano le z ženske strani, s poudarkom na ženskah, ki so se odpravile v Egipt, kjer so bile deležne eksotičnosti tujega sveta in svetovljanstva. Tokratna monografija aleksandrinstvu prvič postavlja ogledalo z moške strani – na podlagi pisem skrajno osamljenega moža, ki je po odhodu žene v Egipt ostal doma s komaj eno- ali dveletno hčerko na domačiji, ki so mu jo kljub njegovim skrajnim prizadevanjem prodali na dražbi, da se je moral izseliti iz nje.
Oddaljeni ženi, katere bližine si želita njegovo telo in duša, si vsaj enkrat na teden daje duška z izmenjavo novic in čustev v pismih, ki so za tokratno analizo prvovrsten in izviren vir za zgodovinopisje, sociologijo, etnologijo, teologijo, jezikoslovje, literarno vedo, ne nazadnje odlična podlaga za roman v pismih.
Zaradi enkratnega vira so v knjigi objavljeni skeni originalnih pisem (faksimile) in njihov diplomatičen prepis, da bi bil tako dostopen za jezikoslovne študije, predvsem za raziskave enega od slovenskih primorskih narečij v času fašizma, v 30. letih 20. stoletja.
Nastavki za dodatne študije so dani v spremnih študijah k objavljenemu viru. Ivan Bresciani, vnuk, ki se avtorja ohranjenih pisem še spominja, na kratko opiše njegovo družino, ko se mu je žena končno le vrnila iz Egipta, in njegovo smrt. Svoje spomine predstavita tudi vnuka Francesco Bertolini in David Bresciani. Sledijo znanstveni članki, razvrščeni po konceptu od daljnega k bližnjemu: zgodovinar dr. Aleksej Kalc podaja zgodovinski kontekst o aleksandrinstvu na splošno in posebej na Goriškem, etnologinja Marjeta Malešič, ki je pisma transkribirala, na splošno oriše problematiko aleksandrink iz Vipavske doline in mestoma vključi vanjo dopisovanje Ivana Vetriha z ženo v Egiptu. Jezikoslovka prof. dr. Danila Zuljan Kumar je obdelala narečje iz okolja, od koder so ohranjena pisma (Batuje, Črniče), slovenistka Urška Pirjevec se ji pridružuje z analizo spominskih pripovedi ene od aleksandrink, kar omogoča izjemno soočenje z novoodkritim virom. Tega pa je natančno razčlenila z več vidikov urednica in (so)avtorica akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik.
Nadia Roncelli (ur.): Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes
Slovenska matica želi slovenski javnosti predstaviti vse preslabo poznano, a nadvse bogato knjižno in publicistično dejavnost Slovencev v zamejstvu, zato organizira posvete, na katerih sistematično predstavlja dejavnosti zamejskih Slovencev v vseh sosedskih državah na področju izdajanja knjig in publicistike.
V letu 2021 je ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu realizirala prvi del posveta, ki je bil posvečen slovenskim medijem v Italiji. Ponudil je celovit in informativno bogat vpogled v delovanje vseh slovenskih medijskih institucij v Italiji, obenem pa je spodbudil tudi konstruktivno refleksijo komunikacije z mediji v Matici.
Slavistka, kritičarka in raziskovalka dr. Bogomila Kravos in soustanovitelj Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu ing. Franko Košuta na predstavitvi knjige v Trstu
Na podlagi posveta je nastal zbornik prispevkov, ki prinaša prvi celoviti prikaz delovanja slovenskih medijev v Italiji.
Zbirka Vezana beseda
Jean-Baptiste Poquelin Molière: Šola za žene, Kritika Šole za žene, Improvizacija v Versaillesu
Prevedel: Aleš Berger
Spremna besedila: Janez Pipan
Molière je s Šolo za žene (LʼÉcole des femmes), Kritiko Šole za žene (La Critique de LʼÉcole des femmes) in Improvizacijo v Versaillesu (LʼImpromptu de Versailles; igre so nastale v letih 1662 in 1663) napisal komedijsko trilogijo izjemnega pomena, ki skoraj nima primerjave v svetovni gledališki zgodovini. S Šolo za žene je ustvaril prvo veliko klasicistično komedijo, napisano v petih dejanjih in v verzih, s čimer je komedijski žanr po statusu in pomenu izenačil s tragedijo, v njej pa tematiziral še danes aktualna vprašanja o odnosih med spoloma in pravici žensk, da same odločajo o svojih življenjskih izbirah, med katerimi so najbolj poudarjene pravice do izbire moškega, do užitka in do svobodnega mišljenja.
Predstavitev na 38. SKS, foto Marijan Zlobec
Kritika Šole za žene je Molièrov odgovor kritikom v obliki duhovite in lucidne razprave o komediji in njenih družbenokritičnih potencialih. V Improvizaciji v Versaillesu je »dramatiziral« gledališko vajo, glavna oseba komedije pa je on sam, »smešni markiz« Molière, gledališki človek par excellence: avtor (še ne do konca napisanega) besedila, igralec glavne vloge, dramaturg, režiser in producent. Molièrova komedijska trilogija je dodatno vznemirljiva zaradi tega, ker vsebuje že vse tiste prvine, ki so v dvajsetem stoletju značilne za gledališke koncepte Bertolta Brechta in različnih avantgardističnih gibanj.
Aleš Berger, foto Marijan Zlobec
Prav dvajseto stoletje nam je odločilno približalo Molièra in na novo aktualiziralo njegov komedijski opus in uprizoritvene prakse, da slavnega komediografa zdaj lahko štejemo za svojega sodobnika. Vse tri igre je prevedel Aleš Berger, Šolo za žene najprej za uprizoritev v SNG Drama Ljubljana 8. marca 2003 (režija Mateja Koležnik), prevoda drugih dveh iger pa sta nastala za pričujočo izdajo, s katero Slovenska matica med drugim obeležuje 400-letnico Molièrovega rojstva.
Marijan Zlobec