Razstava Konstruirane krajine Leoneja Continija

Razstava Konstruirane krajine Leoneja Continija

Italijanski multimedijski umetnik, filozof in kulturni antropolog Leone Contini na razstavi Konstruirane krajine, ki so jo odprli v galeriji Vžigalica, obravnava preplet okoliščin, v katerih se zamisel o pristni toskanski pokrajini v okolici mesta Prato, znanega predvsem po svoji tekstilni industriji, sreča s praksami obdelovanja zemlje prišlekov, malih kmetov iz jugovzhodne Kitajske. Kustos razstave je Jani Pirnat.

Predprostor v galeriji Vžigalica, vse fotografije Marijan Zlobec

Prav industrija hitre mode (pronto moda) je Kitajce strateško pritegnila v Prato kot poceni delovno silo, ki je nadomestila pred nekaj desetletji donosno poslovno strategijo selitve tekstilne industrije na Kitajsko. Tu, na enem od evropskih območij z največ priseljenci iz Kitajske, so zaradi njihove povsem praktične potrebe po domači kuhinji nastali obhišni vrtički in njive. Prakse so trčile ob dediščino lokalne toskanske agrarne politike, ki jih je začela kazensko preganjati.

Medijski oltar

Razstava Konstruirane krajine pojasnjuje konstrukt sodobne ikonografije Toskane, ki ga spodbujajo turizem, prehrambna industrija in industrija vina, podprti z mednarodno filmsko promocijo. Za to patino pa se skriva lokalna agrarna ideologija, ki ima za osnovo sto let staro fašistično podeželsko politiko, ki je predstavljala nekakšno avtarktično okostje za trenutno komodificirano toskansko pokrajino.

Riseria Padana SRL

Zveneče besede, kot so ekologija, samooskrba in invazivnost, kot demagoški narativ proti prišlekom pogosto uporabljajo neotradicionalisti, ko govorijo o »vzporednem kmetijstvu«, s čimer dejavnosti kitajskih priseljencev opredeljujejo kot nereguliran in okolju nevaren tuji element – za razliko od uradnega, domnevno zakonitega, v katerem v italijanski masovni živilsko-predelovalni industriji prav tako kot delovna sila prevladujejo ekonomski migranti, ki prav tako pridelujejo »neavtohtone« in gensko spremenjene rastline za multinacionalke.

Leone Contini

Leone Contini, domačin s podeželja v bližini Prata, že več let raziskuje ta stik. Sodobne antropološke raziskave izvaja tako rekoč na svojem domu, s svojimi sosedi, tako priseljenci kot domačini in sorodniki. Za osvetlitev njegovega položaja v raziskavi je morda pomembno omeniti, da njegova družina po materini strani izvira s Sicilije in da je za toskanske standarde tudi on »južnjak«.

Poziv bralcem, naj sporočijo morebitne anomalije ali nevarnosti kitajskih vrtov

Razstava v Galeriji Vžigalica deluje kot informativni biolaboratorij, kot sistemska in prostorska prilagoditev za prikaz obeh krajinskih konstruktov. Gre za posnemanje neromantičnih prilagoditvenih in praktičnih konstrukcij kitajskega vrtnarjenja v pripovedi o »pristnem« toskanskem podeželju. (Po tiskovnem sporočilu)

Leone Contini

Vtis po ogledu razstave pa je bolj vprašljiv, koliko gre tu za umetost in umetniško sporočilo, koliko pa za ekologijo, agrarno in kmetijsko politiko, lokalno tipiko, odstopanje od nje, koliko je nasprotovanj avtohtonega prebivalstva, ki se ob kitajskih priseljencih čuti ogroženo, kaj nasploh je tu umetniško ustvarjalnega kot oblikovanja individualnega umetniškega profila ter kakšen je umetniški rezultat oziroma presežek?

Jani Pirnat in Leone Contini

Leone Contini se tu pokaže bolj v svoji socialni funkciji odprtega podpornika neki drugi agrokulturni praksi, ki dovoljuje drugačno identiteto, ob zavedanju dejstva, da imajo mnoge italijanske družbe, kor je Beneton, prav na Kitajskem enake stroje in materiale, kot so jih imeli v Venetu, a so jih preselili na Kitajsko, ker je izkoristek tamkajšnje delovne sile ter s tem strošek, neprimerno ugodnejši kot doma.

Leone Contini razlaga svoje delo

Rastava je bolj osebno protestna proti okoljsko – politični sferi, ki je mi tu ne občutimo in ne poznamo, čeprav v Vžigalici vidimo publicistično novinarske, to je medijske odmeve, ki pa se nas ne dotaknejo v taki meri ali vsebini, kot so se samega avtorja.

Leone Contini

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: