Pino Pograjc je prejemnik nagrade za najboljši literarni prvenec 38. SKS

Pino Pograjc je prejemnik nagrade za najboljši literarni prvenec 38. SKS

Nagrado za najboljši literarni prvenec na 38. Slovenskem knjižnem sejmu prejme pesnik Pino Pograjc za pesniško zbirko Trgetanje (Literarno društvo IA, 2022). Nagrajeno knjigo je izbrala žirija v sestavi Suzana Tratnik (predsednica), Nada Breznik in Borut Gombač. Nagrado bodo podelili v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma z neposrednim prenosom Radia Slovenija, Tretji program – program Ars.na valovih.

Pino Pograjc, foto Kamnik Info

Pesniški prvenec Pina Pograjca Trgetanje – izšel v zbirki Črna skrinjica založbe Literarno društvo IA – s polnokrvnimi podobami, boleče verističnimi opisi, neizprosno ekspresivnim podajanjem življenjske zgodbe, trzajočim ritmom in drgetavo zvočnostjo do krvi zareže v kožo in meso. In to dobesedno: »Ko ostrina pisala ni bila dovolj, / sem uporabil zobe.« Ostrina pisala še bolj kot na simbolni oziroma metaforični ravni pretrese na fizični. Verzi se namreč velikokrat vzpostavljajo in razkrajajo skupaj s telesom. Včasih je koža »nevidna, / nerazpoznavna, / neločljiva / od razkroja« in so besede »tako krhka tkanina, da jo strga že izdih.« Ali v bolj radikalni varianti: »Če bi sledil instinktom, / bi si roko odgriznil / do konca.«

Čeprav se zlasti v prvi polovici knjige zdi, da gre za eno samo dih jemajočo pripovedno celoto, zgodbo, ki jo z vsako novo pesmijo dopolni, nadgradi ali razsvetli nova slika oziroma nov vidik, je vsaka pesem hkrati tudi svet zase. Slednje omogoča Pograjčev izrazit občutek za sugestivnost, ekonomičnost besed in empatijo. Tako je recimo v eni izmed pesmi, ki govorijo o materini težki bolezni, zapisano: »Kradem bolečino, / za katero ne vem, / ali jo lahko prenesem.«

Pino Pograjc

Zbirka izžareva naelektreno čutnost, razžarjenost – »poročil bi se z njegovimi prsti, /močnimi, razbeljenimi« – kdaj tudi srh, toda nikoli patetičnosti ali samopomilovanja.  Celo takrat ne, ko se zdi, da podobe, misli in občutja kar same neustavljivo vrejo iz ust. »V ustih so trske«, ki lahko  vsak trenutek raznetijo požar, kajti »vesolje je glava / vžigalice / v procesu gorenja«. Pri tem pesnik zelo premišljeno uporablja tudi zamolke. To niso zamolki, ki v poeziji pogosto razpirajo ali poudarjajo skrito metaforičnost ali metafizičnost verzov, ampak zamolki, ki na glas pripovedujejo tudi tam, kjer obup, groza ali strast nemalokrat dobesedno zamašijo grlo. Pri tem se zgodi nekaj presenetljivega: bolj je pesem osebna, intimna, bolj je tudi obča – bolj otipljivo in neposredno nam razgalja koordinate sveta, v katerem živimo. Povedano drugače: »Vedno je nekdo poleg tebe, / da te samota / še bolj raztrga.« Gre namreč za poezijo, ki ne prenese branja z varne razdalje. Ne beremo je – ampak podoživljamo globoko v telesu.

Pino Pograjc, rojen leta 1997, trenutno študira anglistiko in primerjalno književnost na magistrski stopnji. Odraščal je v Kamniku, kjer je na tekmovanjih v slam poeziji prvič bral svoje pesmi pred občinstvom in nekajkrat zmagal. Med drugim je bil objavljen v revijah Nebulae, Besedoholik, Liter jezika, Literarna krpanka, Dialogi, Zamenjave, Vpogled…

Za nagrado za najboljši prvenec letošnjega sejma so bili nominirani še Ajda Bračič z zbirko kratkih zgodb Leteči ljudje (LUD Literatura), Adriana Kuči z romanom Ime mi je Sarajevo (Litera), Veronika Razpotnik s knjigo poezije Krekspot na požarnih štengah (Hiša poezije) in Selma Skenderović z zgodbami Zakaj molčiš, Hava? (JSKD).

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: