Jenkova nagrajenka je pesnica Nataša Velikonja


V Mestni knjižnici Kranj so zvečer podelili letošnjo Jenkovo nagrado, najvišje pesniško priznanje Društva slovenskih pisateljev za pesniško zbirko sodobnih pesnikov. Žirija je med štirimi nominiranci izbrala poezijo zelo znane in priznane pesnice Nataše Velikonja. Za Jenkovo nagrado, visoko priznanje pesniški govorici, je žirija nominirala zbirke Aktivistovi zapisi Braneta Mozetiča (Škuc), Orodje za razgradnjo imperija Jerneja Županiča (LUD Literatura), Prostor sredi križišč Nataše Velikonja (Škuc) in Selišča Kristine Kočan (Litera). Vse nominirane pesniške zbirke so na nocojšnji slovesnosti predstavili trije avtorji, medtem ko je pesmi odsotnega Braneta Mozetiča prebrala lanska nagrajenka Nina Dragičević. Slovesnosti so se udeležili tudi kranjski župan Matjaž Rakovec, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc in direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemen Malovrh, kot soorganizator pa še predsednik Kulturnega društva Simona Jenka Šmonca Mavčiče Rudi Zevnik. Nagrada je poimenovana po pesniku Simonu Jenku (1835-1869).

Predsednik DSP Dušan Merc, pesnik Jernej Županič, nagrajenka Nataša Velikonja, pesnica Kristina Kočan, predsednica žirije Alja Adam, kranjski župan Matjaž Rakovec in direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemen Malovrh, vse fotografije Marijan Zlobec

Žirija v sestavi Alja Adam kot predsednica ter Franci Novak, Klarisa Jovanović, Ivan Dobnik in lanska dobitnica Jenkove nagrade Nina Dragičević je tokrat izbirala med približno 150 pesniškimi zbirkami. Na koncu in po dolgih branjih klandidatk, zbirk iz zadnjih dveh let, je najprej izbrala štiri nominirane pesniške zbirke, ki po svoji edinstvenosti in posebnosti izstopajo med številnimi novoizdanimi zbirkami. Nominirane zbirke so že pred časom predstavili na posebni slovesnosti na vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev.

Kranjsaki župan Matjaž Rakovec

Jenkovo nagrado vsako leto podelijo na obletnico njegovega rojstva, ko se zaključijo tradicionalni Jenkovi dnevi. Kot je dejal kranjski župan Matjaž Rakovec, je bil Jenko eden najvplivnejših slovenskih pesnikov, čeprav je umrl pred 34. letom starosti. Z Jenkovimi dnevi ohranjajo njegovo bogato zapuščino. Sodobni pesniki, ki jim ne manjka ustvarjalnih idej in isker, pa, kot je poudaril Rakovec, nadaljujejo tradicijo slovenskega naroda kot naroda izbrane in lepe besede. O Kranju je dejal, da občina spremlja in podpira kulturo in da so Jenkovi dnevi eden izmed kamenčkov v mozaiku kranjskega kulturnega dogajanja. Kasneje je bil z odra izzvan, češ da naj, če bo ponovo izvoljen za župana, izpolni svoje obljube o podpori kulture v občini. Po slovesnosti pa je omenil, da v Kranju načrtujejo novo koncertno dvorano, podobno kot je v Ljubljani Kino Šiška, kjer pa bi na odru lahko izvajali tudi opere.

Predsednik DSP Dušan Merc

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc je v svojem nagovoru najprej omeni, da si v DSP želijo, da bi sedanji župan na volitvah ponovno zmagal in s tem lahko izpolnil vse svoje obljube. Poudaril je, da je Jenkova nagrada kot stanovska nagrada Društva slovenskih pisateljev tokrat podeljena že 37. leto zapored. Merc je izpostavil, da je v vseh teh letih šlo skozi gosto sito ogromno pesnikov, pesniških zbirk, dosežkov, poetik, ki so jih pesniki ustvarili sami zase. Omenil je, da so slovenski literati bolj naklonjeni poeziji kot težki prozi. Spomnil je, da so na Frankfurtskem knjižnem sejmu Slovenijo predstavili kot deželo pesnikov, ne kot državo. Poezija se je pri nas pojavila še pred Prešernom in bila ustvarjalna vse do danes. Kot predsednik DSP ceni vse poetike, hkrati pa se je zahvalil pesnikom, ker uresničujejo jezik na svoj način. Pesnik je v svojem pesniškem jeziku svoboden in v poeziji lahko piše kar hoče. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri organizaciji Jenkovih dnevov. Naknadno, ob sami podelitvi nagrade, pa se je spomnil in predlagal, da bi nekdo napisal doktorsko disertacijo in v njej analiziral vse pesniške zbirke, ki so doslej prejele Jenkovo nagrado, (to je menda kar 37 knjig poezije).

Posebno priznanje Kulturnega društva Simona Jenka Šmonca Mavčiče je nagrajenki izročil Rudi Zevnik

Utemeljitev žirije za Jenkovo nagrado

Ljubezen, (za)upanje, sprememba

Nataša Velikonja v svoji pesniški zbirki, ki jo zaznamuje jasen dramaturški lok, zapiše, da ko enkrat nekaj veš, ne moreš več nazaj. Nova izkušnja v doživljanju, ki je vselej telesna in presega umsko zbiranje informacij, vznika na presečišču med soočanjem z lastno ranljivostjo in zmožnostjo vztrajanja v negotovosti. Kar veš, te žene v premik. V sedmih vsebinskih sklopih pesniška subjektka potuje od obupa, razočaranja in strahu, k prostoru dvojine, k ljubezni, ki v celoti zaznamuje pričujočo pesniško zbirko. Pesniška subjekta, pravi, da je strah tisti, ki nam polaga obvezo na oči, nam jemlje pogum in ovira naše gibanje. Šele, ko okrepimo lastno zavedanje, izostrimo lastno »vidno polje«, ko sežemo k svoji bolečini in praznini, pride do premika, do spremembe.

Subjektka išče ljubezen in jo tudi najde – z ljubimko se srečata »sredi kaosa vrvečih križišč«. Ljubimki si počasi, z nežnostjo in predanostjo ustvarjata svoj prostor sredi hitrega urbanega utripa. Pesnica pravi, da se lezbični filmi končajo, ko prideta dve skupaj, medtem, ko je ljubezen, ki se hrani s predanostjo in drobnimi pozornostmi, vselej na začetku: … kot, da ni nič pred menoj…, jo ljubim.

Veronika Šoster je v uvodni besedi k knjigi zapisala, da lahko knjigo Nataše Velikonje beremo kot prelepo sodobno serenado, ki nas zaziba v prav posebno ljubezensko izpoved. Gibek in tekoč pesniški jezik zarisuje slikovitost intime, kjer ljubezen »lovi« ali »odloži« trenutek« in se bohoti v vsej svoji kompleksnosti. Čutne, prodorne in iskrene pesmi utrjujejo naše zaupanje v ljubezen.

Predsednik DSP Dušan Merc in nagrajenka Nataša Velikonja

Na predstavitvi nominirancev je, kot rečeno, Nina Dragičević brala pesmi Braneta Mozetiča, svoje pesmi pa so brali Jernej Županič, Nataša Velikonja in Kristina Kočan.

Jenkova nagrajenka Nataša Velikonja

Zahvala prejemnice Jenkove nagrade 2022

Pisati sem začela, nekoč davno, v najstniških letih, zaradi dobesedno fizične, telesne nuje ustvariti realnost, v katero bi lahko zasidrala svoja stremljenja in hotenja. Govorim seveda o ljubezenski želji, o lezbični želji, ki je v tistih letih še nisem imela niti znanja živeti niti okrog mene ni bilo okolja, da bi jo sploh lahko živela. Prostor zanjo – in s tem tudi zase – sem našla v poeziji. Temu ustvarjanju realnosti se nikdar nisem odrekla, skušam ga ohranjati vse odtlej, v vsakem obdobju se njegova orientacija zgolj prestavlja. Morda je danes lezbično življenje lažje živeti, četudi homofobija ni pojenjala, sem pa močnejša od nje. Poezija je lahko marsikaj, in tudi je – je dinamična in pluralna, ima nešteto oblik in razlogov, in oblikovanje zamišljenih svetov ali kritika obstoječih gotovo sodita mednje. S pozicije, s katere pišem, pisanje niti ni težko opravilo: sem lezbijka, umetnica, lezbična pesnica, živim v presečišču negotovosti in pisanje je zato še vedno telesna nuja, primarni odziv razseljenega človeka. 

Nagrajenkina zahvala

S pesniško zbirko Prostor sred križišč sem iskala kanal svetlobe, ki bi me ohranil pri zdravi pameti v tej dobi mraka, destrukcije, mizerije, brutalnosti, padca racionalnosti, takšnega in drugačnega norega oblastovanja, in ta kanal sem našla, prav tako kot takrat pred desetletji, v ljubezni – v njeni vitalnosti, v njeni potenci, spoznavnem potencialu, ki ga nosi v sebi ob soočenju z drugim, z drugo, v njeni zmožnosti doumevanja drugega, druge, ki se lahko izteče ne le v kontakt, v stik, temveč v spoj. Ljubezen je resda lahko slepilo vezi, lahko pa je tudi možnost zanjo.

Zahvaljujem se uredniku založbe Škuc Lambda Branetu Mozetiču, njegova uredniška podpora je moj občasni, a paradoksalno, kot se morda sliši, stalni prostor sred križišč. Zahvaljujem se Društvu slovenskih pisateljev oziroma njegovi komisiji za Jenkovo nagrado, ki je med mnogimi odličnimi pesniškimi deli izpostavila moje. Na splošno se počutim kot apatrid, kot človek brez domovine, in v nenehnih premetih življenja se je dobro počutiti dobrodošla. Lepo se je počutiti lepo, in danes se počutim lepo. Kot bi sodila nekam.

Finalisti: Jernej Županič, Nataša Velikonja in Kristina Kočan

V kulturnem programu sta nastopila pevka Urša Kavčič in klaviaturist Jure Kavčič

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja