Založba ZRC nadaljuje s široko zasnovanim izdajanjem Novega slovenskega biografskega leksikona. S projektom je začela že pred kakimi desetimi leti, na zadnji tiskovni konferenci pa je predstavila že četrto in peto knjigo, to je s priimki ljudi, ki se začenjajo s C in Č. Prvi zvezek je izšel leta 2013 in bomo potemtakem čakali na končni izid vseh biografij še dve, tri desetletja, takrat oziroma še prej pa bodo prvi zvezki že zastareli. Knjigi sta izdala Založba ZRC in Inštitut za kulturno zgodovino. Avtorji člankov, vseh je več kot 250, so tako raziskovalci ZRC SAZU kot zunanji sodelavci, ne le znanstveniki, ampak tudi novinarji, zlasti tisti, ki so spremljali posamezna področja ali dejavnosti. Novi knjigi je predstavil Martin Grum, član ožjega uredništva Novega slovenskega biografskega leksikona.
Prvi zvezek je predstavljal priimke z A, drugi B – Bla, tretji Ble – But, tokrat kot rečeno dva zvezka s C in Č.
Grum je opozoril na malo znano gradivo, ki ga hrani arhiv Slovenskega biografskega leksikona. Letos obeležujemo stoletnico njegove ustanovitve.
Leta 1922 se je namreč pričelo konkretno delo za izdajo prvega zvezka Slovenskega biografskega leksikona. Tega leta so izšli geslovnik, vzorčna gesla in več člankov, v katerih je bil predstavljen bistveni namen leksikona, ki v osnovi velja še danes: »… opisati življenje in delo ljudi, ki so znanosti, kulturi in narodovemu razvoju sploh kaj tehtnega prispevali od daljnih do današnjih dni /…/ tj. zanesljivo podati bistvena biografska in bibliografska dejstva, važnejšo literaturo in jedrnato oceno ustvarjalnega opusa, kjer je že možna«.
Da bi biografije temeljile na najnovejših podatkih, je uredništvo začelo pošiljati vprašalnike še živečim ustvarjalcem. To je bilo prvo gradivo, ki so ga shranili v takrat osnovanem arhivu Slovenskega biografskega leksikona.
Arhiv se je pozneje dopolnjeval z gradivom, ki so ga za pisanje člankov zbrali avtorji gesel in dokumenti, ki so bili pridobljeni v procesu redakcije. Martin Grum je pojasnil, da je pošiljanje vprašalnikov še živečim ustvarjalcem še danes ena od dejavnosti uredništva NSBL. Tudi ti se shranjujejo v arhivu leksikona…
Ob tem je še vedno odprto vprašanje kriterijev, ki jih uredništvo zavzema. Dramski igralci na primer lahko naštejejo vse svoje vloge, podobno operni pevci, likovni ustvarjalci pa ne niti vseh svojih skupinskih razstav. Vprašanje je, ali so vsi člani določenih društev, vsaj glavnih umetniških, že za v leksikon, ali so za v leksikon vsi dosedanji člani npr. slovenskega parlamenta ali vlad, ministri, državni sekretarji… Vprašanje je, kako je s športniki in kje se začenja kriterij uvrščanja; kateri rezultati ?
Aleksander Čeferin je najpomembnejši slovenski funkcionar v svetovnem merilu, a to za geslo v leksikonu še ni dovolj, foto Wikipedija
Pri športu na primer zaman iščem svetovno znanega predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, pa tudi njegovo ženo, fotografinjo, organizatorko domačih in mednarodnih razstav, voditeljico fotografskih delavnic, seminarjev, galeristko, založnico… Barbaro Čeferin.
https://en.wikipedia.org/wiki/Aleksander_%C4%8Ceferin
Martin Grum med predstavitvijo Novega Slovenskega biografskega leksikona, foto ZRC
Ni jasen kriterij uporabe fotografij, tu na primer ni objavljena niti fotografija filmskega režiserja Jana Cvitkoviča. Nasploh so slike zelo slabe in marsikdo na njih slabo prepoznan. S temi fotografijami si nimaš kaj pomagati.
V četrtem zvezku je 152 člankov. 146 gesel je o posameznikih, 6 je rodbinskih gesel, med katerimi so nekatera zelo obsežna, npr. Celjski, predstavljenih ali samo omenjenih je 23 članov te družine, trije, Barbara Celjska, Herman II. in Ulrik II., imajo samostojno geslo; Codelli, 26 članov; Coronini, 33 članov.
Barbara Celjska, te podobe ni v leksikonu
Pisanje gesla za NSBL avtorje pogosto spodbudi k novim raziskavam in k preveritvi dosedanjih. Avtor je pri pisanju gesel o Celjskih prišel do novih izsledkov, ki do zdaj še niso bili objavljeni. Ne nazadnje smo pred leti dobili obsežno monografijo o Barbari Celjski, ki je predstavljena v vsem svojem mednarodnem aspektu.
Gesla v četrtem zvezku je napisalo kar105 avtorjev.
V petem zvezku je 116 člankov o posameznikih. Rodbinskih gesel ni. Napisalo jih je 80 avtorjev.
Med prebiranjem spoznaš neenotnost predstavitev; o nekaterih je čim več podatkov, o nekaterih manj in ne predstavljajo niti tistega, kar poznavalec ali spremljevalec oseb sam pozna. Na primer Avgust Černigoj je imel dva sinova, ne le enega, kot je v njegovem geslu omenjen. Ni omenjena Lučka Čehovin, ki je poskrbela za ustanovitev njegove galerije v Lipici in prenos del iz Trsta, pa za njegovo bivanje in preživetje v LIpici ter organizacijo številnih srečanj in razstav v Kosovelovi knjižnici v Sežani več kot 30 let ali več sto dogodkov. Še manj ima samostojno geslo.
Do večnosti najlažje pridejo igralci in likovniki, že glasbeniki manj, arhitekti še manj, nejasno je kaj narediti z literati. A tudi tu je vrsta lukenj. Kje na primer je zelo znani tržaški pesnik, pisatelj, esejist, kulturni delavec in organizator Marij Čuk, v slovenski kulturi prisoten petdeset let ?
Kdo je tu odgovoren, ni jasno, saj kjer jih je veliko, ni nihče.
Marijan Zlobec