Pomurje na razstavi iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji

Pomurje na razstavi iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji

Ljubljanska galerija Vžigalica pripravlja posebno serijo razstav pod skupnim pomenljivim in simbolnim naslovom Ljublana se klanja Sloveniji. Šesta razstava iz tega cikla bo imela naslov Pomurje in jo bodo odprli v torek, 4. oktobra, ob 19. uri.

Grehor Purgaj – Velika zmaga

Gre za šesto razstavo iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji, s katerim skušajo v galeriji preseči delitve na “centralno” in “periferno”.

“V vsakoletnem ciklu razstav Ljubljana se klanja Sloveniji tokrat pozornost namenjamo umetniškim iniciativam Pomurja. V kratkem pregledu lokalne ustvarjalnosti se je izpostavilo dejstvo, da je reka Mura močan simbol, vendar kot geografska ločnica ne predstavlja več močnega ločitvenega sindroma. In kljub začetni ideji o galerijski predstavitvi sodobne prekmurske umetnosti, geografija ni vzdržala, kar je verjetno tudi posledica odprtosti meja EU. Širina pokrajine na obeh bregovih Mure ter njena kulturna in jezikovna pestrost se namreč kažejo tudi v prehodnosti umetniškega ustvarjanja med regijami in štirimi mejnimi državami.

Kulturno so v regiji ustvarjalci povezani s tem, da spremljajo produkcijo drug drugega, vendar so istočasno lokalno razpršeni po zasebnih ustvarjalnih miljejih, delavnicah, pisarnah in ateljejih – od obeh Radgon do Goričkega, Murske Sobote, Ljutomera, Lendave, … Zgodovinski prepih panonske ravnice zaznamuje Pomurce, da se različnih ustvarjalnih angažmajev lotevajo z nekoliko rezerviranim, preudarnim premislekom, zaradi česar mnoga umetniška dela odlikujejo večplastnost, poglobljenost in intimna izpovednost.

Pri razstavi ne iščemo arhetipskih značilnosti regionalnih klišejev, ki bi skozi melanholijo, tragičnost, osamljenost ali minljivost tematizirali horizont, ravnino, pot, reko, njive, drevesa, štorklje, vaze, vasi in podobno; arhetipi se sicer pri nekaterih avtorjih neizogibno tudi kažejo, vendar niso nujno vezani na duha prostora.

Razstava je uvid v sodobno umetniško produkcijo zadnjih šestih let, brez tematskih, medijskih ali slogovnih omejitev. V naboru se izogibamo tudi kuratorskemu »receptu«, po katerem bi izbrali zgolj nekaj paradnih predstavnikov, na katerih se gradi regionalna kulturna identiteta, pa tudi umetnikom, ki sicer izhajajo iz regije, vendar pretežno živijo oziroma delujejo drugod. Ustvarjalci Matjaž Geder, Cvetka Hojnik, Robert Jurak, Črtomir Just, Ferenc Király, Matej Končan – Kleemar, Nataša Kos, Katja Pál, Jim Pavlica, Zdravko Pravdič (ONEJ), Gregor Purgaj, Mirko Rajnar in Eva Žula, v Pomurju dejansko živijo in ustvarjajo ter od tam tudi kulturno učinkujejo.”

Jani Pirnat

Jim Pavlica – Luv gremlin

Kratke predstavitve umetnikov:

Matjaž Geder

Matjaž Geder (1976, Murska Sobota) je po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo nadaljeval študij na likovnem oddelku PEF v Mariboru, kjer je leta 2002 diplomiral. Zaposlen je na Osnovni šoli II Murska Sobota in na Osnovni šoli dr. Antona Trstenjaka Negova kot učitelj likovne umetnosti. Kot član gledališke skupine Ars Altera Pars je igral v performansih, kratkih filmih in lutkovnih predstavah. Z grafičnimi deli je sodeloval na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Med drugim je bil leta 2016 udeleženec 3. Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni na Bogenšperku, leta 2017 pa je na povabilo kustosov svoja dela razstavljal na 3. Mednarodnem grafičnem bienalu Global Print Douro na Portugalskem ter na 3. mednarodnem bienalu male grafike Enter into Art v Kölnu (Nemčija). Leta 2017 je bil nominiran za nagrado norveške kraljice Sonje za grafiko (The Queen Sonja Print Award). Na 10. mednarodnem grafičnem trienalu v Bitoli 2021 (Severna Makedonija) je prejel posebno priznanje za grafiko. Po izboru MGLC sodeluje v 2022  na potujoči razstavi sodobne slovenske grafike »Sodobno = sveže«. Ukvarja se z grafiko, slikarstvom in risbo. Živi in ustvarja v Gornji Radgoni.

Matjaž Geder in Eva Žula, foto Prlekija on net

Cvetka Hojnik

Cvetka Hojnik je rojena v Murski Soboti. Po končani gimnaziji v Murski Soboti je diplomirala na Naravoslovno tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, oddelek za tekstilstvo. Študirala je tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Z nalogo En Soph – Asemblaži in teksturiranje skozi fraktale kabale pridobi na Šoli za slikanje in risanje naziv magistrica likovnih umetnosti. Umetnica z ustvarjanjem svojih slik pripoveduje o za življenje bistveni polarnosti in preko bazičnega zavedanja razume večplastnost vsakega bitja. Nasprotja na njenih delih so komplementarnosti, samostojna, a prepletena življenja, ki so namenjena, da hranijo in inspirirajo druga drugo. Vsako delo Cvetke Hojnik je tako materialna in vizualna provokacija k uvidu popolnosti intimne biti slehernika, hkrati pa njegove povezanosti in ne ločenosti od sočloveka. Za svoje  ustvarjanje je prejela več nagrad in priznanj. Aktivno sodeluje z »Eine art galerie v Bad Emsu«, Nemčija in kuratorjem Petrom Hoffmanom. Leta 2013 je imela pregledno razstavo svojih del v Galeriji – Muzej Lendava. Ob tej priložnosti je izšla njena monografija. Je članica Društva likovnih umetnikov Maribor, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Avstrijskega društva likovnih umetnikov ter Društva mednarodnih svobodnih umetnikov. Živi in ustvarja v Lendavi.

Robert Jurak

Oblikovalec kovin in umetnik po duši Robert Jurak (1967, Logarovci) se izraža z ustvarjanjem kipov, predvsem iz kovine in lesa, uporablja pa tudi glino in kamen. Znane so njegove Panonske ribe, ki so bile prvič predstavljene v lokalu v Logarovcih, kasneje pa še na gradu Negova, kjer je razstavo nadgradil še s performansom. Zanimivo predstavo z naslovom Faraonove sanje je izvedel tudi v parku v Ljutomeru, kjer je razstavil skulpture Sedem suhih krav. Veliko zanimivih kiparskih del je ustvaril na raznih likovnih in kiparskih kolonijah. Njegov velik kip z naslovom Rez v prihodnost stoji na dvorišču firme Surovina v Mariboru. Bil je izbranec Javnega sklada Republike Slovenije za državno tematsko likovno razstavo Parafraze. Prejel je nagrado za delo Model in model. Vsako leto sodeluje tudi na Grossmannovem festivalu filma in vina v Ljutomeru z izdelovanjem kipca Hudi maček,  z razstavami in postavitvijo na odru. V posebno čast si šteje, da sta s prijateljem slikarjem Zoranom Ogrincem ustvarila velikega kovinskega  krokarja , ki  krasi rojstno hišo likovnega umetnika  Jožeta Tisnikarja v Mislinji.  Na kiparski in likovni koloniji v Domu starejših občanov Dosor  Radenci je ustvaril dve kiparski deli: Drevo življenja, ki stoji pred domom Dosor, in pa Klop spominov, ki stoji pred Hotelom Radin v Radencih.

Črtomir Just

Črtomir Just je bil rojen leta 1982 v Murski Soboti. Že v srednješolskih letih je začel spoznavati digitalno ustvarjanje, predvsem v obliki Photoshopa. Po končani gimnaziji se je odločil za študij krajinske arhitekture v Ljubljani in nekje v tem času ga je, tudi zaradi zahtev faksa, prevzel svet fotorealističnega 3D-ja. Trenutno živi v Murski Soboti, ukvarja in preživlja se pretežno z grafičnim oblikovanjem in 3D vizualizacijami. 3D umetnost mu zaradi izredne svobode izražanja in hkrati tehnične zahtevnosti še vedno predstavlja veliko strast in največji izziv v ustvarjanju.

Ferenc Kiraly

Ferenc Király se je rodil leta 1936 v Dolnjem Lakošu. Po končani Šoli za oblikovanje v Ljubljani se je vpisal še na Akademijo za likovno umetnost, v razred kiparja Frančiška Smerduja. Študij je nadaljeval na zagrebški Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1964 diplomiral  pri profesorju Franetu Kršiniću. Nekaj časa je poučeval likovno umetnost, od leta 1973 je bil skozi 20 let direktor Galerije-Muzeja Lendava, bil pa je tudi pobudnik in umetniški vodja Mednarodne likovne kolonije. Njegovo delo obsega od slikarstva do vlivanja brona. Tibor Wehner je zapisal, da se kiparska umetnost Királya spogleduje predvsem s progresivno smerjo evropskega kiparstva 20. stoletja. Blizu mu je tudi mala plastika. V lendavski galeriji so mu ob 60. rojstnem dnevu posvetili monografijo. Prav po Lendavi je moč srečati tudi več njegovih kipov in portretov (Primož Trubar, György Zala, Lajos Vlaj, Sándor Szúnyogh, Miško Kranjec, Bálint Bellosics itd.) Imel je več kot 50 samostojnih in skupinskih razstav. Leta 2005 je prejel nagrado Munkácsy.

Matej Končan Kleemar

Matej Končan – Kleemar je rojen leta 1980 v Murski Soboti. Že v srednji šoli se je začel spogledovati z ustvarjanjem glasbe, kmalu po končani gimnaziji pa je na tem področju dosegel tudi vidnejše uspehe. Bil je idejni vodja in soustanovitelj glasbenih skupin kleemar in Manul. Od samega začetka je sodeloval pri založbi God Bless This Mess, med drugim tudi kot grafični oblikovalec. Od leta 2008 do 2013 je soustvarjal v uspešni slovensko-hrvaški zasedbi Lollobrigida, nagrajeni z MTV Adria Music Award za najboljšo regionalno glasbeno skupino. Leta 2006 je bil avtor glasbe za plesno predstavo koreografa in režiserja Matjaža Fariča z naslovom Zakaj bi me kdo ustavil. K sodelovanju ga je kot avtorja glasbe leta 2007 povabil tudi gledališki režiser Luka Martin Škof, s katerim sta sodelovala pri ustvarjanju sedmih gledaliških predstav in dveh prireditev. Leta 2013 je izdal skupno ploščo s skupino TRUS! z imenom Banana Split, leta 2014 pa je kot avtor glasbe sodeloval pri umetniškem projektu Ples Možganov. Podpisuje tudi zvok in glasbo za transmedijski projekt Twisted Tales v produkciji Institute for Transmedia Design, z glasbo pa je opremil več stvaritev sosobočana Črtomirja Justa. Poleti 2020 je pri založbi rx:tx izdal album z naslovom No Love in Modern World.

Nataša Kos, foto Pokrajinski muzej Kočevje

Nataša Kos

Nataša Kos Rojena leta 1971 v Murski Soboti, kjer tudi živi in dela. S fotografijo se je resneje začela ukvarjati leta 2012. S svojimi fotografijami razstavlja in sodeluje na foto natečajih doma in v tujini. Tematike njenih opusov izražajo pogled na tisto, kar se skriva izza vsakdanjih stvari. Z razbiranjem in interpretiranjem vsakdanje stvari tako v njenih fotografijah postanejo povsem nevsakdanje. Leta 2014 je imela samostojno razstavo v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, aprila 2016 je bila s serijo Kaj ti je deklica predstavljena v eni izmed vodilnih svetovnih revij s področja fotografije, v reviji Digital Camera (za področje Velike Britanije), kakor tudi v reviji Digital Camera World (US edition). Njene fotografije so predstavljene tudi v drugih tiskanih revijah, npr. Friendly Magazine NTWK, JULIET art magazine, v časopisu Delo in v več spletnih fotografskih revijah, »krasijo« pa tudi nekaj brošur in zloženk. Rada se preizkuša v različnih fotografskih tehnikah ter eksperimentira s tematikami.

Katja Pal

Katja Pál (1979) je svojo avanturo, imenovano Umetnost, začela že v srednji šoli, ko se je leta 1995 pridružila skupini mladih umetnikov LindArt. To sodelovanje ji je odprlo možnost aktivnega (so)delovanja v regionalni umetniški sceni; na obeh straneh slovensko madžarske meje. Slikarstvo je študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomirala pri prof. Gustavu Gnamušu leta 2005. V okviru programa Erassmus je del študija opravila na NCAD v Dublinu (Irska). Na ljubljanski ALUO je leta 2010 končala še magistrski študij pri prof. Lojzetu Logarju. Namesto pripovedovanja zgodb se Katja v svojem ustvarjanju opira na konkretno, fizično realnost slikarstva. Sliko dojema kot predmet; z vnašanjem iluzije globine njena oblikovana platna tako izprašujejo naš proces zaznavanja in/ali odnos do slike. Sodelovala je na številnih razstavah, tako doma kot v tujini. Trenutno živi in dela v Lendavi.

Jim Pavlica

Jim B Pavlica 1993 se je opisal kot »sarkastik fantastik«, ki obožuje stripe in vidya. Ustvarja pod psevdonimom neonUFO in pravi, da njegove slike govorijo zanj.

Zdravko Pravdič – Pec

Zdravko Pravdič – Pec/Društvo ONEJ

Zdravko Pravdič – Pec je predsednik Društva prekmurske pobude ONEJ, po Pomurju in širše pa ga mnogi poznajo tudi kot idejnega očeta projekta Art središče, saj je bil leta intenzivno vpleten v vse njegove aktivnosti. Pec ima vseživljenjske izkušnje na področju kulturnega managementa in organizacije. Sodeloval je pri pripravi, izvajanju in razvoju različnih regionalnih, nacionalnih in mednarodnih projektov. Je mojster improvizacije. Obožuje sladoled in kung-fu filme.

Gregor Purgaj

Rojen v Mariboru 1981. Pripada prvi generaciji slovenske Street Art scene. Njegovo ustvarjanje je prehodilo pot od subkulture na ulici, do umetniškega ateljeja. Od leta 2005 razstavlja v galerijah doma kot v tujini. Je prepoznaven akter pomurskega likovnega prostora. Kot stalni del alternativne založbe God Bless This Mess  deluje kot vizualni oblikovalec glasbe (plakati, naslovnice za zgoščenke, vinilne plošče, videoprodukcija). Projektno oblikuje ter sodeluje tudi z različnimi javnimi zavodi kot Pomurski muzej Murska Sobota (oblikovanje publikacij, oblikovanje in postavitev muzejskih razstav) in MIKK – Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota (ustanovitelj in kurator galerije Odprto Obrobje, oblikovanje in postavitev umetniških razstav). Njegovo delovanje na področju umetnosti je široko in aktivno. Kot je zapisal dr. Robert Inhof: »Za Gregorja Purgarja bi težko rekli, da je upornik brez razloga, morda bi bilo bolj ustrezno reči, da je optimist brez razloga. (…) Njegova interpretacija sveta je sproščena, igriva in lahkotna, a globoka.« Živi in ustvarja v Murski Soboti.

Mirko Rajnar

Mirko Rajnar se je rodil leta 1961 v Murski Soboti. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1988. Je član Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. Od leta 1995 deluje kot samozaposleni v kulturi na področju slikarstva in pedagog na področju likovne umetnosti. Svoja dela razstavlja od leta 1983 v galerijah doma in v tujini.

Eva Žula

Eva Žula je bila rojena leta 1979 v Mariboru. Po končani osnovni šoli je nadaljevala šolanje na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer in kasneje diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer Likovna umetnost. Leta 2012 je opravila strokovni izpit na področju socialnega varstva in je trenutno zaposlena kot individualni habilitator v posebnem zavodu Dom Lukavci. Štiri leta je vodila Likovno društvo Gornja Radgona. Kot članica gledališke skupine Ars Altera Pars je igrala v performansih, kratkih filmih in lutkovnih predstavah. Ustvarja na področju grafike, fotografije in prostorskih postavitev. Razstavljala je na več samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim jo je MGLC leta 2014 izbral, da s svojimi deli skupaj s petimi avtorji zastopa Slovenijo na 7. mednarodnem trienalu grafike v glavnem mestu Bolgarije Sofiji. Je prejemnica priznanja Primavera, njena dela pa so bila večkrat nagrajena. Živi in ustvarja v Gornji Radgoni. (Po tiskovnem sporočilu).

Ivana Kobilca – Slovenija se klanja Ljubljani (ni na razstavi, a se je spominjamo)

Marijan Zlobec

 

 

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: