Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu

Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu

Slovenska matica vabi na posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu, ki bo potekal 3. in 4. oktobra v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana). Posvet je spremljevalni dogodek razstave Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu, ki je na ogled v začasnih prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve (Jamova 25, Ljubljana).

Jože Pučnik, foto osebna spletna stran

Jože Pučnik (1932 – 2003) je bil markantna osebnost slovenskega političnega življenja, saj je kot voditelj DEMOS predstavja demokratične spremembe, ki so po plebiscitu pripeljale do razglasitve samostojne države Republike Slovenije. Žal je samo on v onem prelomnem času poznal svoje zdravstvene težave s srcem in ni tvegal, da bi postal prvi predsednik prve vlade v RS, kot je večina mislila, da se bo zgodilo. Veliko vprašanje je, kaj bi se v Sloveniji dogajalo vse do danes, ko ne bi bil tako hitro umrl. Na volitvah za predsednika RS je bil sicer poražen, ni pa bil poražen koncept demokratičnega strankarskega pluralizma, parlamenarne demokracije, večstrankarskega sistema, v katerem se lahko uveljavi vsakdo, ki se čuti dovolj sposobnega, da se poda v javno politično delovanje in mu je seveda na volitvah izkazano množično zaupanje.

Na simpoziju bodo sodelovali večinoma ljudje, ki so ga zelo dobro poznali, bili sopotniki, sodelavci, diskutanti, polemiki znotraj sebe, sovizionarji in soustvarjalci nove države, tako da morda ne bo opazna še kakšna druga razlagalna ali miselna perspektiva, ki bi morda na Pučnika pogledala še s pogojno rečeno komunistične ali socialistične plati, čeprav z distance. Ti morebitni pogledi se zdijo izključeni, tako da bo simpozij minil kot kakšno obletniško slavje in poveličevanje, saj med temami ni niti ene kritične do njega kot osebnosti, do DEMOSA in njegovega razpada, prve vlade, do likvidacije Ivana Krambergerja, ki je bil istočasni predsedniški kandidat, do upada pomena Svetovnega slovenskega kongresa, do slabega uveljavljanja enotnega ali skupnega slovenskega etničnega in kulturnega prostora, različnih pogledov na spravo, kot jo je pokazalo prvo srečanje na Rogu in očitki vse do danes, češ da to ni bila nikakršna spravna slovesnost, propada slovenskega intelektualnega objavljanja po zatonu Nove revije…

Jože Pučnik na volitvah

Med temami ni niti ene, ki bi podrobno analizirala Pučnikove eseje o slovenski kmetijski politiki (Revija 57, Perspektive) in primerjalno kaj je bilo v zapisih takega, da ga je njihova vsebina pripeljala v zapor. Je bil Pučnik tozadevno ali na področju slovenske kmetijske politike sodoben ali celo moderen ? Ni nobene teme o političnem in človeškem karakterju ljudi v slovenski politiki, kaj šele njihove analize v primerjavi s Pučnikovim zgledom. Če odgovorov posvet ne da, je bolj podoben omizju in srečanju žlahte ob kakem visokem jubileju kot znanstvenem simpoziju. Lahko bi rekli tudi: Še pomnite, tovariši.

Jože Pučnik govori v Cankarjevem domu

Zakaj je sporočilo delovanja in osebnosti Jožeta Pučnika v sedanji slovenski družbi tako majhno in nepomembno ?

Zakaj Jože Pučnik danes v resnici, analitično in teoretsko-politično, praktično le še redko koga zanima ? Ker je politični egoizem strahoten ali pošasten.

Razen simpozistov ?

Ko je junija 1991 nenadoma prišel v Kulturno redakciji Dela, menda je iskal Alenko Puhar, sem kot v. d. urednika v hladilniku poiskal steklenco penine; odprli smo jo in nazdravili novi slovenski državi. Bil je zelo vesel, da ne rečem navdušen. Izpolnile so se mu sanje, kot si jih ni upal niti sanjati.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: