Celjska Mohorjeva družba je že pred časom predstavila pomembno monografijo Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem 3. del prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec, ki pa je že v prejšnjih letih pripravila prvi dve knjigi. Gre za ogromen raziskovalni projekt kot rezultat večdesetletnega raziskovanja zgodovine našega zdravstva. Celoten projekt omenjene zgodovine je bil že večkrat predstavljen, saj je že prva knjiga vzbudila veliko zanimanje, pri drugi se je še stopnjevalo, tretja in napovedana četrta pa kažejo, da bo celotna raziskovalna naloga v štirih knjigah uspešno končana. Vprašanje seveda je, in se je postavilo tudi na tiskovni konferenci v Knjigarni Celjske Mohorjeve družbe v Ljubljani, kaj se bo na koncu pokazalo še kot nove ali dodatne teme, kot so genetika, kloniranje, droge, virusi, epidemije, pandemije, cepiva… Medicina je večna tema.
Tiskovna konferenca: Dušan Sket, Tjaša Debelak, Zvonka Zupanič Slavec, Jože Faganel, vse fotografije Marijan Zlobec
Najprej povzemam uradno in s tem zelo natančno predstavitev knjige same založbe, ki jo je na predstavitvi predstavljala ravnateljica in odgovorna urednica dr. Tanja Ozvatič.
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., je zasnovala enciklopedijo štirih monografij na skupaj ok. 2500 straneh formata A4 z okoli 6000 slikovnimi enotami, ki prinaša celostni prikaz razvojnih korakov zdravstva in medicine na Slovenskem od samih začetkov do sodobnega časa.
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec
Prva knjiga Medicina skozi čas, javno zdravstvo, farmacija je izšla leta 2017 (Slovenska matica in Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije), druga knjiga Kirurške stroke, ginekologija in porodništvo je izšla leta 2018 (Slovenska matica in Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije), sedaj pa je pred nami tretja monumentalna knjiga na 752 straneh (Celjska Mohorjeva družba in Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije), ki obravnava področja infektologija, nevrologija, dermatovenerologija, onkologija, zobozdravstvo, strokovnozdravstvene vede, predklinika, zdravstveno šolstvo. Strokovni sopotniki dr. Zvonke Zupanič Slavec njeno delo opisujejo kot herojsko, saj gre za življenjsko delo, kakršnega ne premorejo marsikateri veliki narodi.
Dr. Tanja Ozvatič
Namen enciklopedičnih monografij je, da zanamcem ohranijo razvojno pot slovenskega zdravstva in medicine. Zato so v knjižni prikaz vpeti vsi presežki celotnega slovenskega prostora, poudarek pa ostaja na osrednji regiji, kjer je bila do nedavnega in je v pretežni meri še vedno največja koncentracija znanja, izkušenj, raziskovalnih in pedagoških možnosti, kakor tudi vrhunske tehnologije. Enciklopedija bo zanamcem ohranila izjemen trud zdravstvenega osebja in naše družbe za reševanje življenj in prikazala tudi bogastvo opravljenega preventivnega dela, ki boljša kakovost življenja in podaljšuje življenjsko dobo, ter tudi rehabilitacijskega in paliativnega truda in duhovne opore, ki s humanizacijo medicine poskušajo pomagati bolnikom ob srečevanju z boleznijo in smrtjo.
Prof. dr. Dušan Sket
V tretji monografiji je strnjena množica kronološko urejenih podatkov, ki prikazujejo razvoj omenjenih strok, vse umeščeno v prostor in čas in v vzajemni povezanosti. Sinteza kaže na kompleksnost razvoja zdravstva in zdravstvenega šolstva ter njuno tesno povezanost z družbo. Jasno berljiv jezik, kljub zgoščeni in strokovni vsebini, omogoča razumevanje besedila širšemu krogu bralstva. Vsako poglavje je zaključena celota.
Prof. Jože Faganel
Avtorica uporablja sprejeto slovensko medicinsko izrazje in tako med prihodnje uporabnike knjige širi tudi domač in razumljiv strokovni besednjak. Knjižna zgradba je logična in pregledna, poglavja so primerljive dolžine in enotno strukturirana. Delo temelji na širokem naboru virov in literature, tudi redke, ponekod pa si je avtorica zaradi pomanjkanja literature pomagala z intervjuji starejših sopotnikov razvoja posameznih strok. Pomembna je tudi oživitev številnih pozabljenih protagonistov, med katerimi so vodilni predstavljeni z zgoščenimi biografijami.
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec
Po tehnični plati je monografija praktično domišljena: manj pomembni podatki so v sprotnih opombah, v glavnem besedilu poudarjeni tisk olajša preglednost in omogoča hitro sprejemanje temeljnega sporočila. Tudi biografski podatki z letnicami rojstva in smrti so dragoceni. Knjigi so dodani obsežno kazalo, imensko kazalo in osrednja literatura. Posebno pomembno je bogato slikovno gradivo, tabele, diagrami in grafikoni pa ponujajo večjo preglednost podatkov.
Prve tri knjige
Monografija zapolnjuje vrzel v slovenski zgodovini medicine, zdravstva in farmacije, v letu 2023 pa je načrtovan izid še četrte knjige, ki bo obravnavala področja: interna medicina, pediatrija, urgentna medicina, psihiatrija, zdraviliška medicina, paliativna medicina, duhovna oskrba bolnikov in zdravstvene organizacije. (Iz recenzije prof. dr. Dušana Sketa)
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec je dobila šopek rož
Knjiga je zasnovana med zgodovino in leksikonomn, saj so objavljena mnoga imena, ustanove, bolnišnice, oddelki, na stotine konkretnih aktualnih in zgodovinskih fotografij, na primer o tem, kako so med partizani pulili zobe kar na prostem, pa seveda vsa tehnološka in prostorska zdravstvena scenaristika, tako da je že s tega vidika bilo potrebnega ogromno truda, pregleda in izbire, odločitve in s tem prevzem odgovornosti, saj je logično, da čisto vsi ne morejo priti v knjigo s svojim imenom, ambulanto…, čeprav je možnost, da se taka obravnava še obogati, še posebej, če bi prišlo do razširjenega ponatisa (prva naklada je le 1100 izvodov). Tu je prednost objave zdravnikov in drugih ljudi, ki so bili organizacijsko in strokovno pomembni, pobudniki, začetniki, voditelji…
Laični bralec bo prav gotovo knjigo bral drugače kot ljudje iz medicinske stroke. Žal je tako, da je ogromno pomembnih ljudi v javnosti neznanih, saj nimajo nikakršne publicitete. Knjiga jih oživlja in jim daje zasluženi pomen in vrednost.
Urednica knjige je bila Senta Jaunig, ki je hkrati poskrbela še za ureditev slikovnega gradiva in tehnično opremo. Fotografije so hranjene v Fototeki Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Foto službe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Marijan Zlobec