Festival Ljubljana pripravlja nocoj ob 23. uri (po koncertu v Poletnem gledališču v Križankah z Mahlerjevo Simfonijo št. 5 v cisa – molu z Mednarodnim orkestrom Ljubljana) poseben razstavni dogodek -imerzivna instalacija Orakelj, ki ga bo pospremil še avtorski performans Šabloniranje – spomin na jutri multimedijsake umetnice Eve Petrič v Križevniški cerkvi. Performans nastaja na osnovi lastnega beseduila in poezije Eve Petrič, ki je sicer avtorica več knjig poezije in proze ter mednarodnih likovnih monografij, izdanih v ZDA, Avstriji, Nemčiji, Franciji in Sloveniji. Objavljam njen tekst iz Šabloniranja.
Instalacija v Križevniški cerkvi, foto osebni arhiv
1. Sem jabolčna deklica.
Ime mi je Eva. Sem Zemljanka. Kdo si ti?
Ali si človek?
Ali čutiš bolečino, ljubezen, ali poznaš upanje?
Iščem Evo 21. stoletja, da se reprogramiram. Za ponovni zagon, nadgradnjo sebe – tebe – njega – njo -njih – nas… za stvaritev.
Eva Petrič – Šabloniranje – spomin na jutri, video posnetek
2. Na dan mojega rojstva…
»Svetlobni kontakt…
Svetlobni kontakt…, svetlobni kontakt…«
(Bruce Aldrin)
»Ko iz vesolja pogledam na Zemljo, vidim ta
neverjeten, nepopisno lep planet. Videti je kot živ,
dihajoč organizem. Toda obenem je tudi videti
izjemno krhko … res je osupljivo in res človeka strezni,
ko vidi to kot papir tanko plast in se zave, da je ta
majhna kot papir tanka plast vse, kar ščiti vsako živo
bitje na Zemlji pred smrtjo, pred surovostjo vesolja.”
(Astronavt Ron Garan)
»Narejeni smo iz zvezdne snovi. Smo način, skozi katerega vesolje spoznava samega sebe.
Dušik v naši DNK, kalcij v naših zobeh, železo v naši
krvi, so nastali v notranjosti propadajočih zvezd. Narejeni smo iz zvezdne snovi.
Poglej to piko še enkrat. To je naš »tu«. To je naš dom.
To smo mi. Na njem so živeli vsi, ki jih imate radi, vsi, ki
jih poznate, vsi, za katere ste kadarkoli slišali, vsi ljudje,
ki so kdaj živeli. Skupek našega veselja in trpljenja,
tisoče samozavestnih religij, ideologij in ekonomskih
doktrin, vsak lovec in iskalec hrane, vsak junak in strahopetec, vsak ustvarjalec in uničevalec civilizacije,
vsak kralj in kmet, vsak zaljubljeni mlad par, vsaka
mati in oče, upanja poln otrok, izumitelj in raziskovalec, vsak učitelj morale, vsak pokvarjen politik, vsak
«superzvezdnik», vsak «vrhovni voditelj», vsak svetnik in
grešnik v zgodovini naše vrste je živel tam – na koščku
prahu, ki je viden v žarku sončne svetlobe.
Naš planet je osamljena pikica v veliki obdajajoči
kozmični temi. V naši temi, v vsej tej prostranosti, ni nobenega znamenja, da bo pomoč prišla od drugod,
da nas reši pred nami samimi. » (Carl Sagan)
Priprava razstave
Zemlja je edini doslej znani svet, na katerem je življenje. Vsaj v bližnji prihodnosti ni mesta, kamor bi se naša vrsta lahko preselila. Obiskala – da. Se naselila – še ne.
Naj nam bo to všeč ali ne – trenutno je Zemlja edino meto, kjer lahko obstajamo.
Nekje nekaj neverjetnega čaka, da bo spoznano.
Zemlja je zelo majhen oder v ogromni kozmični areni.
Pomislite na neskončno krutost, ki jo prebivalci enega
vogala tega piksla izvajajo nad komaj opaznimi prebivalci v nekem drugem vogalu, kako pogosti so njihovi
nesporazumi, kako željni so pobijanja drug drugega,
kako goreče je njihovo sovraštvo. Pomislite na reke
krvi, ki
so jih prelili vsi ti generali in cesarji, da bi v slavi in zmagoslavju lahko postali trenutni gospodarji delčka pike.
Ta točka blede svetlobe izpodbija našo samozavest,
našo namišljeno samopomembnost, zablodo, da
imamo nek privilegiran položaj v vesolju.
Smo kot metulji, ki plapolajo en dan in mislijo, da so
za vedno.
Smo kot metulji, ki plapolajo en dan in mislijo, da so
za vedno.
Smo kot metulji, ki plapolajo en dan in mislijo, da so
za vedno.
»Vidim – boga, hudiča. Uničevanje, ubijanje…
Vidim – ljubezen, vojno, svetlobo, kaos, upor…
Vidim – kri, Človeka, nekaj prijateljev, odpuščanje…«
Eva Petrič – Šabloniranje, spomin na jutri, video posnetek
3. Žal mi je, da sem izbrisala 571 vrst …
Žal mi je, da sem uničila 97 % zemeljskih ekosistemov …
Žal mi je, da nisem slišala krike dreves …
Žal mi je, da nisem slišala krika ledenikov …
Žal mi je, da sem želela ves zrak zase …
Žal mi je, da sem zastrupila vso vodo …
Odpusti mi, ker nisem spoštovala, da sem tvoj gost …
Odpusti mi, ker nisem spoštovala, da sem tvoj gost …
Odpusti mi, ker nisem spoštovala, da sem tvoj gost …
Žal mi je, da sem izgubila sposobnost sanjati …
Oprosti, pozabila sem upati …
Oprosti, pozabila sem ljubiti …
Žal mi je, da sem se odločila, da ne bom delila …
Žal mi je, da sem zapravila vsa svoja čustva …
Oprosti, ker nisem spoštovala, da sem tvoj gost …
Odpusti mi, ker nisem spoštovala, da sem tvoj gost …
Odpusti mi, ker nisem spoštovala, da sem tvoj gost …
Žal mi je, da sem razgradila biološko uro …
Žal mi je, da sem hotela postati nesmrtna …
Žal mi je, da sem te poskušala premagati…
Žal mi je, da smo se uničili …
Žal nam je zmanjkalo časa…
Odpusti mi, ker nisem spoštovala, da sem tvoj gost …
Odpusti mi, ker nisem spoštovala, da sem tvoj gost …
Odpusti mi, ker nisem spoštovala, da sem tvoj gost …
Priprave instalacije in prostora za performans
4. Sanjam hematome
Eno življenje
Ene sanje
Padam
Vonjam Boga
Ali pa sem to jaz?
Moja umazanija
tvoja umazanija
moja stopala so
premajhna, da bi pobegnila
jaz sem ti in
Ti si jaz
Čutim poželenje
Čutim bolečino
Čutim življenje
In življenje boli
Prosto padanje
Prosto padanje
Ritmi se vrtijo
Zvezde se plazijo
In vesolje sije
Zdi se ti tako sladko
Ko gledaš, stisnjen globoko v svoji bubi
Festivalova razstavna ekipa
Znotraj kroga se nihče ne zlomi
Smo krog znotraj sanj, ki ga nihče ne more prekiniti;
Smo krog znotraj sanj;
Zunaj se razletimo.
Ura tiktaka in se obrača
Vrti se in razreši okoli nas
Objame nas, nas zaduši
Eno življenje
Ene sanje
Padam
Vonjam Boga
Ali pa sem to jaz?
Moja umazanija
tvoja umazanija
moja stopala so
premajhna, da bi ti pobegnila
jaz sem ti in
Ti si jaz
Čutim poželenje
Čutim bolečino
Čutim življenje
In življenje boli
Prosto padanje
Prosto padanje
Ritmi se vrtijo
Zvezde se plazijo
In vesolje sije
Zdi se ti tako sladko
Ko gledaš, stisnjen globoko v svoji bubi
Znotraj kroga se nihče ne zlomi
Smo krog znotraj sanj, ki ga nihče ne more prekiniti;
Smo krog znotraj sanj;
Zunaj se razletimo.
Postavljanje razstave
Potrebujem 9 življenj, da preživim te sanje,
Iščem 9 življenj, da izpolnim te sanje
čutim 9 življenj, ko sanjam hematome
ko sanjam hematome…
ko sanjam hematome…
ko sanjam hematome…
Prosto padanje
Prosto padanje
Zvezde se plazijo
In vesolje sije
Potrebujem 9 življenj, da preživim te sanje,
Iščem 9 življenj, da izpolnim te sanje
čutim 9 življenj, ko sanjam hematome
ko sanjam hematome…
ko sanjam hematome…
ko sanjam hematome…
Zahtevne priprave za razstavo in projekcije
5. Povedala sem ti že prej,
Moraš se obvladati –
Si postavite meje
Obvladati svoja čustva
Moraš vztrajati,
Ostati cool
Obvladaj čustva
Ne delaj si iluzij
Možnega sveta
Povedala sem ti že prej
Moraš se nadzorovati
Moraš potegniti črto
Razumeti moraš, da ni nič več.
************
Znotraj mojega plišastega telesa
Sesujem se,
potegnem varnostni pas;
se odpnem
Nadzorovati mojo prihodnost
Spremeniti mojo preteklost –
Moja sedanjost…
Povlečem za varnostni pas
In spet se odpnem
Nadzorovati mojo prihodnost
Spremeniti mojo preteklost –
Moja sedanjost…
Povlečem za varnostni pas
ločim se
************
V nekem drugem življenju
Noči velikega mesta, sijte svetlo
V nekem drugem življenju.
Drži me tesno
V nekem drugem življenju
Ostaneva zavezana–
Pripravljen na padec – Pripravljena na vzlet –
Z nedotaknjenimi čustvi –
Pritrjena sva
Po vsem tem času
Vidim te tam
Stojiš osvetljen
V pokončnem položaju
Ampak s strahom
Po vsem tem času
Ne zdi se prav
Da še vedno stojiš tako pokončno
Je prav????!
Eva Petrič – Šabloniranje, spomin na jutri, video posnetek
Po vsem tem času
tečem
skrivam se
Poskušam najti skupno točko
Nobenih zadnjih misli za zgubiti
Nobenih besed za zlorabiti
Nobenih občutkov za razpršiti
Nobenih besed za izgubiti
Po vsem tem času
tečem
skrivam se
Poskušam najti najino skupno točko
Po vsem tem času
tečem
skrivam se
Poskušam najti najina skupna tla
Po vsem tem času
tečem
skrivam se
Poskušam najti najino skupno luč
Ljubezen kroži –
Gre noter in ven
Ljubezen pride okoli – ne ostane –
Ni vezana na dom
Ni tvoja
Ni moja
Ni za vedno
Ampak vedno je na voljo
Ljubezen pride in gre
Ne ostane za vedno
Ljubezen je tvoja in je moja
To je daj-dam
Vendar nikoli ne uboga človeškega časa
Ljubezen kroži
Gre noter in ven
Ljubezen pride in gre
Nima doma
Eva Petrič pred Križevniško cerkvijo
Marijan Zlobec