Galerija Lisztovega inštituta v Ljubljani, Barvarska steza 8 (Ob Sparu in Hoferju na Poljanskem nasipu) gosti mednarodno umetniško razstavo Abstraktni in biomorfni simboli – Umetniške refleksije micelijske mreže Wood Wide Web Phenomenon višegrajskih umetnikov iz Madžarske, Slovaške, Češke in Poljske.
Gostje na razstavi, vse fotografije Marijan Zlobec
Na razstavi so razstavljena dela umetnikov: slikarja Tomasza Piarsa (Poljska), slikarja Dezső László- Kissa (Madžarska), slikarke Éve Mayer (Madžarska-Slovaška), oblikovalke Dorottyje Peredi (Madžarska ), kiparja Ervina Békésija (Madžarska), grafičnega oblikovalca Zoltána Lonovicsa in fotografa Lászla Mészárosa (Madžarska). Razstavo sta predstavili kustosinja dr. Júlia Bacsek in direktorica Lisztovega inštituta Bíborka Molnár-Gábor. Glavni pokrovitelj razstave: nj. eks. Andor Ferenc Dávid, veleposlanik Madžarske v Sloveniji.
Ogled razstave
Raziskave kažejo, da se pod vsako gozdnato površino nahaja zapletena podzemna mreža korenin, gliv in bakterij, ki povezuje drevesa in rastline. Tej impresivni mreži pravimo micelijska mreža.
Lászlo Mészáros – Green Fruzsina
Ta skoraj 500 milijonov let star preplet podzemnih “skupnosti” je širši javnosti znano tudi pod imenom World Wide Web.
Bíborka Molnár-Gábor in dr. Júlia Bacsek
Ti organizmi so prvaki ponovne uporabe hranilnih snovi, ki pripomorejo k rasti rastlin in medsebojni komunikaciji. V zdravih gozdovih so vsa drevesa med seboj povezana s to mrežo, ki omogoča distribucijo vode in različnih hranilnih snovi med rastlinjen.
Dezső László-Kiss – Brez naslova
Hybrid Art Management želi ponazoriti to čarobno komunikacijo v okviru različnih sodobnih umetniških praks.
Sporočilo te razstave je, da je treba ta zaokrožen sistem povezav in trajnostni ekosistem prilagoditi medčloveškim odnosom, pa naj bodo to odnosi med umetniki ali med različnimi državami – in tako graditi bolj neoporečen in trajnostno naravnan svet.
Direktorica Lisztovega inštituta Bíborka Molnár-Gábor odpira razstavo
Dialoge med slikami, kipi in fotografijami, razstavljenimi na tej razstavi, ustvarjajo biomorfni impulzi. Vizualno izkušnjo gradi barvito mnoštvo form, vzetih iz botanike, biologije, kemije in celo geologije.
Kuratorica razstave dr. Júlia Bacsek
Dela, razstavljena v okviru te razstave, raziskujejo razlike med geometrijsko in organsko abstrakcijo. Vzpon organske abstrakcije v umetnosti lahko postavimo v 40. in 50. leta 20. stoletja. A tudi po prvem razcvetu njen vpliv ni izzvenel, na področju oblikovanja in umetnosti je občuten vse do današnjih dni. Pri tem je pomembno izpostaviti, da ne gre za določeno umetniško gibanje, temveč za nabor umetniških izraznih sredstev, ki jih določajo ukrivljene in pravilne oblike ter naravni elementi: to so fluidne vizije, ki bežno spominjajo na oblike, ki se pojavljajo v naravi. (Po tiskovnem sporočilu).
Madžarski kipar Ervin Békési v Ljubljani
Tomasz Piars – Nova alkimija
Marijan Zlobec