Ameriški državni udar na razstavo Vračanje pogleda v Galeriji Cukrarna

V prvem zapisu Vračanje pogleda, a v resnici je odprto vprašanje, do kam sega spomin, sem omenil, da bom napisal še en spis, ki se bo osredotočil na žensko umetniško ustvarjalnost v istem času, to je nekako od 1990 do 2022, ki bi na razstavi lahko bila prisotna, ko bi se njene štiri avtorice bolj potrudile, pokazale več znanja, razgledanosti, poguma, odprtosti, pripravljenosti na dialog z umetnicami in zavedanja, kaj pomeni za umetnice, če so spregledane, in to na razstavi, za katero je na tiskovni konferenci Duba Sambolec izjavila, da je zgodovinska. Če sama ne bi bila na njej prisotna z dvema deloma, bi bila pa kakšna ? Zanič ? Medtem pa se je zgodilo marsikaj, kar je nadaljevanje zapisa že v osnutku ali v kali zatrlo.

Samira Kentrić razlaga fotografijo performansa Venerin test, ki je bil izveden v Galeriji Kapelica leta 1999, sedaj pa je fotografija na razstavi Vračanje pogleda, foto Marijan Zlobec

Medtem se je namreč zgodil ameriški državni udar na razstavo Vračanje pogleda. Po mojem prvem zapisu o razstavi in objavi velikega števila fotografij z nje, posnetih ob kuratorskem vodstvu po celotni razstavi za novinarje v Galeriji Cukrarna po končani tiskovni konferenci v kavarni, je sledila najprej grožnjo WordPressa iz San Francisca, pri katerem imam registriran svoj blog. Mesec dni kasneje, ko sem imel na računalniku odprt osnutek za ta zapis, zraven pa je bila odprta tudi Media Library za prenos slik v osnutek, se je nenadoma zgodila blokada: slik nisem več mogel prenašati iz lastne zasebne knjižnice, vidne samo meni in na mojem računalniku med sam tekst, ki je šele nastajal in ni bil objavljen vse do tega trenutka oziroma nadaljevanje še čaka, saj se je nabralo veliko drugačne, najprej pojasnjevalne snovi.

Eclipse – Pax slovenica, 2004, partizanski pogled, foto Rajko Bizjak (ni na razstavi Vračanje pogleda)

Eclipse – Pax slovenica, domobranski pogled, foto Rajko Bizjak (ni na razstavi)

15. marca 2022 sem prejel sporočilo, poslano iz Automattic Trust&Safety z naslovom Important notice regarding your WordPress.com site.

Hello,

We have determined that the following content on your blog is a violation of our Terms of Service. Specifically, the following image(s):

https://marijanzlobec.files.wordpress.com/2022/03/ma-202966-web.jpg

As a result, we’ve disabled public access to the material.

Publishing inappropriate images of minors is forbidden by our Terms of Service, and we’ve hidden this content from public view.

As stated in our User Guidelines, please desist from publishing anyone’s personal information.

Continued publication of this type of content may result in the permanent suspension of your blog and/or account.

Thanks,

Automattic Trust & Safety

Venerin test izzval ameriški udar na moj blog (edina fotografija iz opusa Eclipse in Tine Kolenik na razstavi)

Iz poslanega linka ni bilo mogoče razbrati, katera fotografija konkretno jih oziroma prepoznavni stroj moti. Tako mi ni bila dana možnost, da pogledam konkretno situacijo na sami objavljeni spletni strani.

Za Američane je umetnost pornografija, za Slovence pa po umetniški svobodi umetnina (ni na razstavi)

18. aprila 2022 sem prejel še eno (avtomatično) pismo:

Hello,

On 15 March 2022 we contacted you with a warning about uploading inappropriate images of minors, which is forbidden by our Terms of Service.

On 18 April 2022 you uploaded the same image to your Media Library. As a result, your site has been permanently suspended.

Eclipse – Marija s plaščem ali In emotions we break (ni na razstavi)

Your content

To download your content and take it elsewhere, the export tool below will be available for the next two weeks:

https://marijanzlobec.wordpress.com/wp-admin/export.php?type=export

If you wish to continue to use WordPress for your site, you might consider a self-hosted WordPress installation. You can follow the guide located here to successfully transfer your content to a more suitable WordPress host.

Samira Kentrič kot lajnarka na performansu in razstavi Pax slovenica (ni na razstavi)

Please keep in mind that other hosts may have similarly restrictive policies regarding this type of content.

Following up

If you have any questions, simply reply to this email.

Thanks,

Automattic Trust & Safety

This email is a service from Automattic.

Tina Kolenik – Ukrojeno telo, digitalni print na platno, 150 x 100 cm, 2014, Razstava Telesnost (Postmoderni kostumi in telesnost), Mestna galerija Ljubljana,2017, foto Domen Martinčič (ni na razstavi)

Iz drugega pisma je jasno razvidno sklicevanje WordPressa na mojo Media Library, kar pomeni fotografije pri meni doma, bodisi že objavljene ali tiste, ki jih nalagam v knjižnico za morebitno objavo. A do te objave ni prišlo, ker so mi Američani blog 100 % in z vsem arhivom zaprli, kar ste že opazili.

Tina Kolenik – Performans Kri-nolina, Studio MGL, 2012, foto Željko Stevanić (ni na razstavi)

Poslali so mi sicer link z domnevnim arhivom mojih dosedanjih člankov. Zaprosil sem za pomoč, najprej preko nečaka na Nizozemsko, a je bil rezultat neuspešen, (račun za peturno računalniško storitev pa sem vseeno prejel), tako da nisem rešil ničesar.

Tina Kolenik – Performans Leda z labodom, Leda (Tina Kolenik) in Zevs (Igor Sviderski), Studio MGL, 2014, foto Jan Marin (ni na razstavi)

Drugi poizkus v Sloveniji je bil uspešnejši in je računalničarjem uspelo prenesti vsaj tekstovni del in ustanoviti novo spletno stran. Precej kasneje ali pred dnevi sem preko Messengerja dobil še en link, po katerem naj bi se dalo odpreti poprejšnjo spletno stran celo s fotografijami, a je prenos v nov medij še vprašljiv, vsaj avtomatično.

Tina Kolenik – Leda z labodom, iz Trilogije performansov (ni na razstavi)

Medtem sem WordPressu oziroma na njihov naslov poslal okrog petnajst pisem, na katera do danes nisem prejel nobenega odgovora, še posebej ne od ljudi, kar pomeni, da se ves WordPress skriva za algoritmi ali umetno inteligenco, ki za nič ne odgovarja. Ne spoštuje avtorskih pravic, intelektualne lastnine, nedotakljivosti novinarskega pisanja in svobode tiska, lastniškega dostopa do vseh objavljenih člankov, pravice do njihovega arhiviranja povsod in v vseh ustanovah, ki jih to zanima oziroma se jih po svojih vsebinah dotika. Vse domnače in tuje ustanove, ki so moj blog marijanzlobec.wordpress.com arhivirale, so v trenutku izgubile vso dokumentacijo o tem, da sem o njih pisal in kaj povedal. Tu gre npr. za Dunaj, Salzburg, Milano, Bayreuth, vse festivale, razstave… Vsa potovanja.

Tina Kolenik – Performans Zlati dež v Studiu MGL (ni na razstavi)

Sklenil sem protestirati. Najprej sem pisal predsedniku Republike Slovenije, in sicer 20. aprila 2022.

Objava v zloženki razstave Vračanje pogleda

Pismo Predsedniku Republike Slovenije g. Borutu Pahorju zaradi neupravičene ameriške blokade javnega bloga marijanzlobec.wordpress.com

Neupravičena blokada bloga marijanzlobec.wordpress.com

Spoštovani, WordPress.com, pri katerem imam registriran svoj blog, mi je na velikonočni  ponedeljek zvečer trajno blokiral moj spletni časopis. Kot vzrok so navedli “uploading inappropriate images of minors, which is forbidden by our Terms of Service”. Šlo je za moj članek o razstavi v Galeriji Cukrarna in reportažo po ogledu in vodstvu skupaj z nekaterimi avtoricami za novinarje. Med mnogimi fotografijami je tudi ena, ki predstavlja performance tandema Eclipse (Tina Kolenik in Samira Kentrić) iz leta 1999 v Galeriji Kapelica in za tem v Cankarjevem domu. Iz najave razstave in članka po tiskovni konferenci je bilo jasno razvidno, da gre za umetniško delo žensk umetnic na javni in za vse starosti odprti razstavi. Tega dejstva WordPress ne upošteva in mi je stran v sekundi blokiral in s tem uničil vseh mojih 3387 člankov in 349 osnutkov za članke, ki še niso dokončani ali pa so širše gradivo zanje. Takoj sem se pritožil, še posebej, ker je ukinitev bloga nastala z očitkom, da so isto fotografijo opazili v mojem Media Library, kar za njih pomeni, da želim sliko objaviti ponovno. Na podlagi tega, kar je neverjetno grob in kazniv poseg v sam blog in celo zasebno gradivo, ki ni še objavljeno, so mi takoj trajno ali za vedno blokirali stran. To je nezakonit in krivičen poseg v avtonomijo novinarstva, podtikanje umetniškega dela z javne razstave med “inappropriate images of minors”, kar seveda ni res, o čemer se lahko pozanimate pri obeh umetnicah. Hkrati je to poseganje Amerike v medije v Sloveniji, ki izhajajo v slovenščini in so namenjeni večinoma slovenskim bralcem, ne glede na dejstvo, da sem se z vnaprej plačljivim najemom prostora strinjal z njihovimi pogoji objavljanja, a ti niso bili kršeni. Predlagam, da si sami ogledate blokado, kako je predstavljena in pomagate pri njeni odpravi, saj v celoti ter posledično predstavlja uničenje celotnega sedemletnega arhiva. Ta je avtomatično izginil tudi iz vseh dokumentacij vseh medijev ter ustanov doma in v tujini ter je posledično oškodovanih kakih tisoč umetnikov in kulturnih ustanov, zavodov, festivalov…, o katerih sem pisal in tega ne morejo več dokumentirati. Gre za potencial za okrog 50 knjig različnih tem ter objavljenih okrog 20.000 fotografij.
Hvala in lep pozdrav
Marijan Zlobec
Ljubljana, 20. 4. 2022
Tina Kolenik – Zlati dež, fotografija s performansa v  Studiu Mestnega gledališča ljubljanskega (ni na razstavi)
Pisal sem tudi sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, vodji sektorja za konzularne zadeve Andreju Šteru, s katerim sva se slučajno srečala pri Prešernovem spomeniku oziroma na Tromostovju in sem mu povedal, kaj se mi je zgodilo. Povedal sem mu, da bi se rad pritožil na Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji. Takoj mi je povedal, katera oseba bi bila za moj primer prava. Rekel mi je, da bo gospoda, s katerim se pozna, sam poklical in mu vse povedal. To se je zgodilo.
Spoštovani gospod Zlobec!

Govoril sem z ameriškim konzulom Stuartom Denyerjem in mu okvirno predstavil problem, o katerem sva govorila na Tromostovju.
Gospod Denyer pričakuje vaš klic ali elektronsko sporočilo…
Gospodu Šteru, s katerim se sicer poznava kakih štirideset let, sem pisal še enkrat.
Spoštovani, prosil bi vas, da mu (op. Stuartu Denyerju) posredujete najprej moje pismo vam, da si bo problem lahko sam ogledal, posledično pa lahko obišče razstavo v Galeriji Cukrarna, saj gre za širši problem cenzuriranja slovenske sodobne likovne umetnosti in poročanja o njej v javnem medijskem, tu spletnem prostoru, zlasti žensk umetnic, ki so očitno pogumnejše od moških in še bolj od ameriških umetnic. Ne gre samo za to razstavo, ampak še za eno poprej v Mestni galeriji, o kateri sem tudi pisal in objavil mnoge fotografije, ki pa jih očitno niso opazili (Naj bo kvir! Razstava LGBTIQ +. Gre za razstave nekako od leta 1990 do danes. Sam objavljam fotografije in članke le z javnih dogodkov.
Hvala in lep pozdrav Marijan Zlobec
Eclipse – Monstrum nostrum, foto Dejan Ulaga, na razstavi v Stari elektrarni 2019, (ni na razstavi Vračanje pogleda)
Pisal sem g. ameriškemu konzulu Stuartu Denyerju, poslal sem mu nekaj fotografij, tudi iz same zloženke, v kateri so objavljene slike vseh umetnic na razstavi. Dodal sem še celotni angleški tekst o razstavi. Iz njega je jasno razvidno, da je tema telesa ena izmed štirih na razstavi. Ta tekst in fotografije sem poslal seveda še prej WordPressu, a do danes mi ni še nihče odgovoril.
Gospod Stuart Denyer z ameriškega veleposlaništva mi je odgovoril:

Dear Mr. Zlobec:

We are sorry to hear of this situation.  Mr. Šter also raised the issue with us.

Because this is a private matter between you and a private company (WordPress), unfortunately we are unable to intervene.  You may wish to follow their recommendation to export your current material and find a new website to host your work.

Sincerely,

Consular Section

U. S. Embassy, Ljubljana

Tina Kolenik – Neukrotljivost narave, z razstave v Galeriji ZDSLU, 2020 (ni na razstavi)

Na razstavi je sicer prisoten umetniški tanden Eclipse, a le z enim delom, sicer vzetim iz performansa kot fotografija, manjkajo pa temeljna dela, med katerimi je izpovedno in tehnično izjemna umetnina Pax slovenica, potem trije performansi same Tine Kolenik, ki sploh niso omenjeni in prikazani na razstavi Vračanje pogleda, pa še druge njene razstave iz zadnji dobrih dvajsetih let samostojne umetniške poti.

V mednarodni, pa tudi domači publicistiki je napisanih in izdanih ogromno knjig, katalogov, spletnih izdaj, javno prikazanih umetniških del na temo golega telesa. Pri nas je o tem veliko pisal Max Modic, iz zadnjega obdobja je zanimiva javno dostopna na spletu magistrska naloga Metke Zupanič Fotografski narcizem na socialnih omrežjih in v umetnosti. Tina Kolenik je že pred leti izdala knjigo Koža kot kostum.

Pobrskal sem malo po arhivih in našel svoj zapis o drugem performansu Tine Kolenik (izmed treh) v Studiu MGL z naslovom Zlati dež, objavljen v Delu 10. junija 2013.

“Drugi v seriji (po Krinolini) treh predvidenih performansov v Studiu MGL – Zlati dež – je zelo uspel po umetniški ideji, nekoliko manj po sami tehnični izvedbi, seveda če smemo pod »tehnična sredstva« razumeti ali sprejeti (v performansih pač moramo!) človeško telo oziroma psihične reakcije nastopajoče Tine Kolenik.

Zeus in Danaja

Namesto zlatega dežja smo namreč, a to so verjetno opazili le redki v nabito polnem Studiu, videli bolj kaplje, a potem se odpre nov vidik; ne zlati dež, ampak zlata sperma, ki jo spusti Zeus na Danajo?! Danaja se oplodi z lastno telesno tekočino, urinom, kjer je prisoten moment ženske samozadostnosti in moški ni več potreben. Simpatična je bila zadrega, ko je nastopajoča iskala način razrešitve cevke s predvideno tekočino iz njenega telesa (preko katetra), ne da bi pomislila, da telo zavrača Zeusa kot oplojevalca in v hipu nastopi nov razlagalni moment.

Le deciliter ali malo več zlatih kapelj v steklenem oblačku je zgovorno, a kot rečeno precej skrito, pričalo o povezanosti telesa in psihe. Tina Kolenik se je neverjetno spretno znašla in rešila kaplje – zlati dež v curek sperme, tako da ji je porodničar kmalu zatem že prinesel živega dojenčka. Otrok/Perzej se je rodil v svet brez prihodnosti, vrednot in idealov. Potem pa je prišla zloglasna bruseljska trojka (glej video na spletni strani Dela!)”

Tina Kolenik – Neukrotljivost narave, z razstave v Galeriji ZDSLU, 2020 (ni na razstavi)

Iz linka, ki ga je poslal WordPress, in ga ni možno odpreti, ni povsem jasno, katera fotografija je šla ameriškemu cenzorskemu stroju tako v umetni nos, da je registriral, predvsem pa videl in v skladu s svojo elektronsko glavo ocenjeval, presojal in posledično ukrepal. In ker je stroj, kot veste, sposobnejši od človeka, predvsem pa v njegovem imenu opravlja umazan posel, ne plačuje davkov in ni podvržen sodnemu preganjanju, nima svoje identitete, a vemo, da je lepo vzgojen, ne pozna niti ameriške umetnosti in vseh njenih moralnih problemov, avtorskih, intelektualnih in osebnih pravic, vsaj tja od Andyja Warhola dalje, da se ne spomnim kakega pionirja telesnosti v likovni umetnosti Egona Schieleja, umrlega že leta 1918, pa celo Gustava Klimta, umrlega istega leta, pa po vojni ali v zadnjih petdesetih letih Roberta Mapplethorpa, pa Roya Stuarta in Davida LaChapella, če že opravičim Helmuta Newtona ali Leni Riefenstahl, ne pa Cindy Sherman, Hannah Wilke, Nan Goldin, Joa Spencerja, Terry Dennett, Katarzyne Kozyra, Rosy Martin, Tracey Emin, Chapman brothers, Chrisa Ofilija, Gine Pane, Stelarca, pa naše Marine Abramović, kaj šele Ciccioline in njenih upodobitev kot umetniško delo kiparja Jeffa Koonsa, nazadnje razvpitega Damiena Hirsta, pa pred kratkim umrlega Hermanna Nitscha, potem je ameriška cenzura čista, mi pa ne, zato nas je treba pokončati.

Največja brutalnost je, da zmaga ego stroja, povezan z nadutostjo najmočnejše države na svetu, v kateri ta stroj prebiva in daje nezadostne ocene iz jezika in kulture, ki ju ne pozna in še manj spoštuje. Če je že sedaj tako, kaj šele bo ?

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec

KRITIKULTURA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja