Marko Batista z interaktivno zvočno instalacijo Stekleno nebo


Marko Batista je v Ljubljani živeči intermedijski umetnik in eksperimentator audio-vizualnih vsebin. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova je sinoči pripravil razstavo, ki izhaja iz programa galerije Steklenik, v MSUM pa je predstavil svojo interaktivno zvočno instalacijo kot likovno-zvočni, po svoje celo glasbeni projekt pred polnoštevilno publiko, kar pomeni, da je izzval veliko zanimanje, skoraj kot kakšen koncert ali performans v živo. S tem svojim nastopom pa je odprl nova vprašanja, do kam sega likovna umetnost, kakšna je bodočnost oblikovanja zvoka, kdo je lahko likovni ustvarjalec ali glasbenik, celo komponist ?

Marko Batista med nastopom, vse fotografije Marijan Zlobec

Poglejmo, kako je njegov projekt predstavila Jasmina Založnik:

“Večkanalna zvočna instalacija Stekleno nebo intermedijskega umetnika Marka Batiste je nadaljevanje svojevrstnega umetniškega premišljevanja in raziskovanja sodobne, postfaktične družbe v odnosu do tehnološkega napredka ali preprosto relacij v trikotniku družba – narava – tehnologija v kontekstu ekokritičnega diskurza, okoljskih politik in aktualnih humanističnih konceptov (narava, antropocen, kolonialna kapitalistična matrica idr.). Gre za svojevrstno nadaljevanje pozicij, ki jih je avtor vzpostavil s projektom Fluidni delci vulkanskega pepela (Galerija 001, 2017), apokaliptično zvočno-prostorsko instalacijo, v kateri gledalcu – kljub odsotnosti antropocena – jasno predoči njegovo posredno prisotnost: opustošena krajina, v kateri ostajajo le sledi peščice preživelih (post)humanoidov.

Kuratorica Irena Pivka

V središču razstave sta precizno izdelana interaktivna, hibridna, vizualno-zvočna objekta – prototipa distopičnega habitata naših prihodnosti, s katerima avtor tematizira projekt na dveh, med seboj prepletenih ravneh, tj. simbolni in praktični ravni umetniškega prikaza. Instalacija Stekleno nebo je sestavljena iz vizualnega in zvočnega dela. Vizualni del tvori dvodelna mimetična instalacija s postnaravnim okoljem, ustvarjenim s 3D printerjem, v katerem avtor splete in vzpostavlja dialog med urbanim in ruralnim habitatom. Zvočni ustroj instalacije vzpostavi s pomočjo elektrolize toksičnih spojin, ki znotraj razširjenega elektronskega sistema v procesu samo-oscilacije in ekstrakcije proizvajajo zvočno sliko. S postavitvijo v središče prenese na materijo tudi zastopništvo (agency), kar prinese delu odprtost v postajanju in prostor za presenečenje. Z izbranimi elementi oziroma materijami in materialnostmi svojih instalacij Marku Batisti ne gre zgolj za razmišljanje o, temveč vselej za premišljevanje z, kar mu omogoča odmik od moralizma in vstop v odprte, vselej fluidne in spremenljive prostore, nad katerimi niti avtor sam nima popolnega nadzora.”

Inštrument

Intermedijska, v bistvu zvočna digitalna instalacija Marka Batiste se navezuje na odločilna gibanja v povojni glasbeni avantgardi, še posebej v Nemčiji, Franciji in Italiji. To so spoznavali tudi nekateri slovenski klasični skladatelji, v Parizu in Kölnu Vinko Globokar, v Nemčiji Milan Stibilj, a pri njih še ni prišlo do bistvenega preskoka v digitalni zvočni svet, saj ga tedaj še ni bilo. Globokar je na primer v IRCAM v Parizu še raziskoval možnosti iznajdbe kakega novega inštrumenta – v drugi polovici sedemdesetih let, a do odkritij ni prišlo.

O vsem odločajo prsti na računalniku ?

Vse do digitalne dobe, ki pa s svojimi zvočnimi možnostmi še ni segla na klasične koncertne odre, ampak je ostala na ravni individualne, solistične ambientalne in vseobsegajoče avtorske prezence.

Zapletena konstrukcija

Delne smeri razvoja gredo tudi v smer uporabe pametnih telefonov v nekaterih klasičnih kompozicijah, kot sem videl pred leti na sicer vsakoletnem festivalu Wien Modern celo v Musikvereinu, pa tudi na enem koncertu v Cankarjevem domu s Simfoniki RTV Slovenija, ko smo si poslušalci na povabilo dirigenta inštalirali na svoje pametne telefone posebno priponko in potem na njegov znak prižgali zvok ter s tem sodelovali pri izvedbi kompozicije na odru.

Računalnik in pokrajina

Marko Batista še ni tako daleč, da bi sebe vključeval v skladateljske vrste, čeprav je bolj skladatelj kot vizualni umetnik, saj je vizualnega morda manj kot bi pričakovali. Tu je še veliko možnosti; njegova producentska ali razstavna miza je bila simbolično bogatejša od tistega, kar smo gledalci videli v kontekstu nastopanja. Posamezni elementi mizne konstrukcije so nisilci bolj družbeno kritičnih pomenov prazne pokrajine z opustelimi zgradbami, ki so ostale po uničenju človeštva v atomskih in ekoloških katastrofah. Tu ima Batista še veliko možnosti za eksplicitnejši, tudi video razvoj ter večjo ambientalnost, še posebej, ko bi svojo štirikanalnost še povečal in v bolj določeni ter zvočno tehnično bolje opremljeni dvorani uprizoril pravi intermedijski koncert ali razstavo ali če hočete – glasbeno dramo.

Batista ima vse pogoje, da se umetniško razširi in svoje dosedanje znanje ter izkušnje še nadgradi. Malo mi je manjkala zgodba, za kar pa nisem prepričan, da je avtor ne bi želel imeti.

Marko Batista kot edini nastopajoči

Diplomiral je iz slikarstva na ljubljanski ALUO, nato pa zaključil še magistrski študij na Central Saint Martins v Londonu. Deluje na presečišču med umetnostjo in znanostjo ter sodeluje z različnimi pomembnimi prizorišči. Skupaj s študenti ALUO je oblikoval umetniški projekt v sklopu petdesetega Beneškega bienala VV2. Na povabilo kustovsov je gostoval v okviru 15. Istanbul bienala, Ars Electronica v Lizu, berlinskega festivala Transmediale ter NET. Audio v Londonu. Že vrsto let sodeluje z domačimi festivali intermedijske umetnosti Pixxelpoint in MFRU v Mariboru. Celoten opus je predstavil v Koroški galeriji likovnih umetnosti, Dvorana Jedinstvo v Zagrebu, ljubljanski galeriji Vžigalica, galeriji DDT Trbovlje. Z zavodom Cona sodeluje že vrsto let. Kustos Boris Groys je njegovo delo predstavil v okviru edicije U3 v Moderni galeriji. Vključen je bil tudi v vse pregledne razstave slovenske umetnosti, ki jih je predstavil MSUM+. Poleg tega se je udeležil razstav: Wonderlab-Novi Sad, Lumina-Portugalska, Art Stays-Ptuj, Svetlobna gverila-Ljubjana, Sajam3N-Hrvaška…

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja