Odmevna predstavitev Leksikona priimkov dr. Janeza Kebra v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe na Nazorjevi ulici v Ljubljani – literarno matinejo s pogovorom je vodila urednica dr. Cvetka Rezar Mlakar – je presenetila z eno ugotovitvijo in predstavitvija jezikoslovca, ki se z imenoslovjem znanstveno ukvarja že desetletja, da ne rečem pol stoletja in še več. Za znanost bi najprej pomislil, da ji je v državi dostopna pot do raziskav vsega, kar ni stroga državna tajnost, pa še tam so različne poti do virov, pri dejanski razširjenosti priimkov v Republiki Sloveniji pa ni tako. Znanost ostaja pred strogo zaprtimi vrati skrivnosti, ki so verjetno znane samo Slovenski policiji in posameznim Upravnim enotam.
Dr. Janez Keber, fotografije Marijan Zlobec
Dr. Janez Keber je povedal, da je bil njegov znanstveni vpogled v statistiko in dejanski obseg priimkov v Republiki Sloveniji omejen oziroma dostopen le do tiste mere, ki ga javnosti namenja Statistični urad. V statistiki iz leta 1997 je bil dovoljen vpogled v dejansko registrirane priimke v državi le do števila šest nosilcev istega priimka, v zadnji statistiki ali opredelitvi in dostopnosti pa do pet (2021). Kaj to pomeni, dejansko in za znanstvene raziskave o strukturi populacije v državi, si ni težko predstavljati.
Izbrisane so vse družine in posamezniki, katerih število ne presega števila pet. Koliko tisoč, deset tisoč ali še več ljudi in državljanov je takih, ni znano, se pa nenehno veča, kar je Keber omenil na primerih mislimanskih priimkov, ki so se, vsaj nekateri, skokovito povečali ali pomnožili.
Dr. Janez Keber v pogovoru z urednico dr. Cvetko Rezar Mlakar
Če Znanstvenoraziskovalni center SAZU s svojim Jezikovnim inštitutom Frana Ramovša nima dostopa do podatkov, ker so očitno samorazglašena državna skrivnost, čeprav Keber na vprašanje iz občinstva po katerem zakonu je ohranjena tajnost statistike priimkov od pet do ena, ni znal odgovoriti, kar pomeni, da takega zakona na državni ravni in sprejetega v parlamentu sploh ni.
Bo interveniral predsednik vlade, da se bo končno vedelo, kdo v Republiki Sloveniji živi, od kje ali od kod prihaja in je registriran ? Bo ZRC SAZU podprl kulturni minister? Pa ministra za znanost in ne nazadnje minister za notranje zadeva, pa celotna SAZU ? Zakaj imamo digitalizacijo družbe ? Zato da pišem na FB, Instagramu, Twitterju ?
Struktura slovenskega izvornega prebivalstva se v Sloveniji nenehno slabša, toliko bolj, ker se izvorni Slovenci selijo v tujino, prihajajo pa drugi, pa še v večjem številu. A o tem na sami tiskovni konferenci v tako izrecni obliki ni bilo govora; bolj le posredno, saj Keber kot znanstvenik ne more javno ugibati, kateri so priimki v Sloveniji registriranih ljudi, če nima vpogleda v statistiko. Bil pa je apel naj pomagamo, če imamo kje svoje poti ali lahko vplivamo na to, da bi bila vsaj za znanost pot do realne in edino prave statistike odprta, saj je jasno, da raziskava priimkov poteka dalje in bo sledila nova in razširjena ali izpopolnjena izdaja, tako kot je bilo več natisov Leksikona imen (1988, 1996, 2001, 2008) in avtor pripravlja novo, dopolnjeno in razširjeno izdajo svoje knjige Slovar slovenskih frazemov (2011).
Če je znanosti zaprta pot do raziskave in resnice o lastni državi, potem znanost ni znanost, ampak je raziskovalno, skorajda tajno, zaprta v svoje Inštitute. Pojav nekega priimka v državi ne identificira osebe, ampak analizira imenoslovje, pa četudi gre za priseljence, politične in ekonomske begunce…
Če še enkrat pogledamo, kako Celjska Mohorjeva družba predstavlja Leksikon priimkov, je njihova poved naslednja: “Slovar slovenskih priimkov je bil med najpomembnejšimi nalogami zapisan že ob ustanovitvi SAZU-ja in Inštituta za slovenski jezik pred 70 leti. Janez Keber se je v Etimološki in Leksikološki sekciji Inštituta kot raziskovalec ob rednem leksikografskem in leksikološkem delu za to nalogo kalil skoraj 40 let. Sodeloval je pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pri slovarskem delu Slovenskega pravopisa, je avtor Slovarja slovenskih frazemov (2011), sodeloval je pri Slovarčku jezikovnega izrazja, od leta 1995 do 2008 je bil glavni urednik revije Jezikoslovni zapiski. Objavil je več kot tisoč člankov, razprav in publikacij.
Leksikon priimkov na skoraj tisoč straneh prinaša zapise o več kot 19.000 priimkih. Avtor v njem po treh desetletjih preverjanj v praksi pojasnjuje priimke glede na izvor in obliko, pogostnost in prostorsko razporejenost, prve ali zgodnje zapise v starih dokumentih oziroma virih, priimkovno podstavo in besedotvorno sestavo ter pomen. Leksikon je tako uporaben bodisi za poljudno bodisi za strokovno raziskovanje priimkov v Sloveniji.”
Nagovor dr. Tanje Ozvatič, ravnateljice CMD
Kar bode v oči je najprej dejstvo, da gre za leksikon z 19.000 priimki. Dr. Janez Keber je na predstavitvi povedal, da je na dostopni statistiki zabeleženih nad 70.000 priimkov, koliko jih je dejansko, se pa ne ve.
Keber je podrobneje razložil pojav priimkov, ki so k nam prihajali iz sosedstva, zlasti Italije in nemškega jezikovnega območja in segajo v čas med desetim in dvanajstim stoletjem, kasneje pa s pojavom urbarjev in fevdalnega beleženja dolžnosti in dolgov tlačanov, pa s pojavom matičnih, poročnih in mrliških knjig, če poenostavim. Raziskovanje urbarjev je bolj zapleteno in ni ravno pogost predmet zgodovinarjev in drugih znanstvenikov, a je z možnostjo digitalizacije arhivov (tudi v tujini) vsaj potencialno pot do starega zgodovinskega gradiva bolj odprta.
Rože za bližnji okrogli rojstni dan
Dr. Keber je podrobneje razložil kriterije, po katerih je priimke uvrstil v svoj leksikon. Prvi je statistika oziroma pogostost. Frekventnost je precejšnja, saj je več kot 4000 priimkov z nad sto nosilci ali osebami. Zanimiva je raziskava, od kod izvirajo oziroma priimkovne podstave, kot npr. iz krajevnih, deželnih, pokrajinskih, ledinskih, zaselskih, okoljskih imen, iz osebnih imen, stanovskih poimenovanj, so živalskega izvora, in to v različnih zapisanih variantah, kot Vovk, Volk, Vuk, izhajajo iz vzdevkov po značilnih telesnih in značajskih lastnostih… Zanimiva je prostorska pojavnost in razporejenost (areal), izpričanost v starejših virih, pri čemer omenja, da so priimki na slovenskem ozemlju večinoma nastajali od 14. do 16. stoletja.
Toliko nalog je še odprtih, da počitka za dr. Janeza Kebra ne bo
Dr. Keber je vse svoje znanstvene pristope, metologijo, kronologijo ali zgodovino dosedanjih raziskav priimkov in imen na Slovenskem, predstavitev literature, citiranih del in virov podal v sistematičnih uvodnih poglavjih, ki so za razumevanje leksikona nujne. Zanimivo pa je, da različne variante nekega priimka uvršča pod enega, kot npr. polemični priimek Mohorčič ali Mahorčič v Sežani, (kjer je znana gostilna Mohorčič, kot smo prebrali na tabli na eni strani, pa Mahorčič, kot je pisalo na drugi). Keber ima le Mohorčič, Mahorčič pa mu je varianta oziroma različica. Tu gre vsekakor za podrejenost ene oblike.
Kaj pomeni priimek Zlobec, pa verjamem, da ste uganili. A ni lepo, da se njegov pomen skozi stoletja, kot je rodovnik raziskal pokojni stric Ciril Zlobec – do prvih zapisov menda iz 16. stoletja, ni spremenil ?
Marijan Zlobec