Kako je dr. Lojze Gostiša nategnil dr. Milčka Komelja

Slovenska matica je izdala knjigo dr. Milčka Komelja Enigma Lojze Gostiša Spomini na srečanja. Izšla je v zbirki Spomini in srečanja. SM knjigo predstavlja zelo neproblematično in nekritično.

Naslovnica

“Umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša (1923–2019) se je začel povezovati z umetniki v službi povojnih oblastnikov, a mu je srečevanje z ustvarjalci preraslo v pristno zanimanje za umetnost, v kateri je odkril svoj življenjski smisel. Pisca knjige je z njim na nenavaden način povezalo sodelovanje s Francetom Miheličem in Gostiševim vzornikom Marijanom Tršarjem ter nato še mentorski vpogled v njegovo zaključevanje študija. Ob delovnih srečevanjih v gostiščih avtorja najbolj preseneča Gostišev značaj, ki mu je usmerjal odločitve in življenjsko usodo, in strastna ljubezen do umetnosti, ki lahko ljudi poveže tudi ne glede na njihovo doživljanje zgodovinskega časa.”

Dr. Milček Komelj, foto Marijan Zlobec

Prvo vprašanje je že, ali lahko Milček Komelj sploh piše knjigo o nekom, ki je po svojih dosežkih in položaju pod njim; ni umetniški ustvarjalec, je pri njem, diplomiral in doktoriral, ni prišel v SAZU ipd. ? Ali lahko piše na podlagi sogovornikove nenehne samoreklame in dialoško vodstvenega položaja ? Ali lahko piše, ne da bi takoj spregledal sogovornikovega posebnega položaja in še posebej njegove funkcije v družbi, bodisi da je bila znana ali vsaj malo prikrita; obveščevalno informativna in je bil dr. Komelj najsijajnejši informator o vsem dogajanju, kot je tedanjo oblast zanimala ? Se je dr. Komelj kdaj vprašal, kdo je v resnici plačal vsa nešteta kosila, na katerih je Gostiša izvedel vse in o vsakomur (iz kroga Nove revije, župne cerkve v Trnovem, Kluba Nove revije, Slovenske matice…), kar je želel in kar so mu naročili ? A je bil dr. Komelj res tako naiven, da ni spregledal, kakšen je Gostišev resnični ali pravi namen in kako je svojo nalogo znal spraviti v še svojo opazno korist (s svojim posestvom, hišo in umetniško zbirko bolj ali manj umetniško radodarne narave, kot s plačo tega verjetno ne bi zaslužil ?).

To je en vidik tem in vprašanj, drugi pa je čisto pričevalsko – literarni. Tragedija dr. Milčka Komelja je, da se sploh ne zaveda, da je njegova knjiga o dr. Lojzetu Gostiši eno samo opravljanje, kot ga ne najdemo v nobeni aktualni spominski knjigi, ki so izšle v zadnjem času. Komelj ne uvidi, kaj čveka in kako se vedno bolj prepušča Gostiševemu jagovstvu, da ne rečem zlorabljanju in vsiljevanju svoje zgodbe, da bi se poveličeval in postavljal nad samega dr. Komelja, kar mu je na koncu prepričljivo uspelo. Dr. Komelj misli, da je napisal knjigo o dr. Gostiši. Resnica je obratna: dr. Gostiša je s svojim nenehno vsiljivim pripovedovanjem dal gradivo za knjigo o dr. Komelju. On pa je s tem postal le “glavni junak”.

Več pa si preberite sami, saj čvek in opravljanje po bralskem zanimanju Slovencev nista na zadnjem mestu.

Marijan Zlobec