Celjska Mohorjeva družba je te dni napovedala nekaj odmevnih dogodkov in novih izdaj, kar pomeni, da slovensko založništvo kljub pandemij deluje zelo aktivno, ustvarjalno in tako rekoč vsak dan nagovarja bralce. Več je tudi medijske odmevnosti, še posebej prek FB, intervjujev, radia in televizije, samopromocije avtorjev. Kot sem opazil, bo danes ob 19. uri spletna predstavitev in pogovor o knjigi Za prgišče politike na Facebook strani Celjske Mohorjeve družbe. V malo šolo političnih pojmov vabita dr. Aleš Maver in dr. Matic Batič.
Naslovnica knjige Janeza Suhadolca
Občutek, iluzija ali resničnost?
Zdi se, da v mojstru Suhadolcu živi več pomožnih oseb. Poleg osnovnega Janeza Suhadolca naj bi bilo v njem še nekaj drugih: eden zna vso statiko in matematiko, drugi ima vse mogoče ideje, mizar Suhadolc se jezi na arhitekta Suhadolca, se čudi sposobnostim slikarja Suhadolca in je hvaležen zabavnemu piscu Suhadolcu … Vse te obraze in talente mojstra Janeza Suhadolca spoznavamo tudi v peti dvojezični (slovensko-angleški) knjigi, večinoma skozi fotografijo mojstra Dragana Arriglerja pa tudi drugih. Knjigo je potrebno odpreti, da spoznamo, kako je Suhadolc povezan z britanskim princem Charlesom ter številnimi drugimi umetniki in mojstri različnih strok, ki so s svojim znanjem in izkušnjami prispevali k mnogim Suhadolčevim izdelkom. Skupaj je v petih knjigah predstavljenih več kot 450 različnih stolov, miz in drugih izdelkov. Mojstrov opus pa je v svoji posebnosti tudi svetovni fenomen.
Janez Suhadolc raje stoji in govori kot sedi
Suhadolčev opus stolov se razteza od pručk iz odrezkov lesa (pri čemer gre za »zmago principa nad razumom«) do stolov v »moški« in »ženski« izvedbi (Rudi in Vesna, Melanija in Trump). Suhadolčev najpopularnejši in najbolj množičen stol je Lajt, katerega osnovna izvedba iz leta 1991 je doživela že vrsto inačic in sprememb. Resslov stol spominja na ladijski vijak izumitelja, po katerem je poimenovan. Tu so še »štokrle«, mize, bučinek, začimbnik in krušnik, pa medovaren kompostnik in trinožnik Plevnik. Očarljive so mojstrske pomične stopnice za knjižne police in različni spominski izdelki; pa načrt za tlak ter rešitev za kamniti položni vhod na grad Kromberk, spominska plošča z novo tipografijo Galicia, pokali in štafeta, stojalo za klobuke in pručka s predalom za pribor za nego čevljev, vse do lestencev s kamni. Suhadolc izkaže neverjetno prilagodljivost naročnikovi duši: stol za filatelista ima na primer nazobčan rob kot pri znamkah. Pogosto pa v elementih stolov prepoznamo inicialko naročnikovega imena.
Janez Suhadolc na naslovnici knjige Celjske Mohorjeve družbe
Arhitekt in vandrovec je tudi vešč in priljubljen pisec. Tokrat nas razsvetli s široko rabo korenov, pomenskih odtenkov in prenesenih pomenov samostalnika »stol« in glagola »sedeti«. Predstavi nam Plečnikov načrt za Katedralo svobode in prida svoje rešitve za izvedljivost ideje. Spoznamo pa tudi Tatjanino zgodbo in njeno pletenje, domačo »hišo s koli« in prototip krste Nelson, pokukati nam dovoli tudi v gledališke ambicije Dramskega krožka 8. februar. Predstavi nam celo očarljiv leseni tlak za zimski vrt; stol iz naplavljenega lesa, ki hrani spomine; okvirje za slike; opremo novomeškega Kapitlja in drugih cerkva, križe in nosila za žare … Eden najbolj vznemirljivih in posebnih pa je gotovo stol Kalan, ki ga je virtuozni slikar Jurij Kalan poslikal z živimi prizori iz vsakdanjega življenja. (Iz tiskovnega sporočila).
Janez Suhadolc je svoje stole že večkrat razstavljal, med drugim v Cankarjevem domu, kar je vsekakor veliko priznanje. Januarja 1998 je bil naslov razstave Arhitektura/oblikovanje/Stoli/Janez/Suhadolc. Dodajam citat vesti po STA.
“V spodnjem preddverju Cankarjevega so nocoj odprli razstavo stolov arhitekta in profesorja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Janeza Suhadolca ter predstavili slovensko-angleško monografijo Stoli Chairs (založba Viharnik), v kateri o teh in drugih Suhadolčevih oblikovalskih stvaritvah esejistično razmišljata Hugh Aldersey Williams in Jaroslav Skrušny. Ob otvoritvi razstave je dekan arhitekturne fakultete Fedja Košir dejal, da velja Suhadolc za najboljšega risarja med strokovnjaki in za najbojšega strokovnjaka med risarji ter menil, da Suhadolčevo umetniško oblikovanje stolov pomeni “umetnikovo kritiko tistega funkcionalizma, ki mu rečemo industrijsko oblikovanje”.
Janez Suhadolc ima v kleti hiše, v kateri stanuje, mizarsko delavnico, kjer po svojih zamislih izdeluje različne kose pohištva iz masivnega lesa – največ je stolov. V tej delavnici je naredil, kot smo citirali zgoraj, okoli 500 različnih izdelkov. V nasprotju z večino kolegov arhitektov globalistov se ima za regionalista. Svoje navdihe črpa iz slovenske ustvarjalne preteklosti, pri čemer posebej izpostavlja delo in stil našega najslavnejšega arhitekta Jožeta Plečnika. Svoje delo je doslej predstavil, kot rečeno, v petih knjigah Suhadolc: Stoli/Chairs.
Verjetno je Janez Suhadolc na področju ročnega oziroma avtorskega oblikovanja in izdelovanja stolov svetovni rekorder.
Marijan Zlobec