Monstrum Nostrum ali kako pošasti očistiš


Pozno zvečer je bil v Stari elektrarni v okviru odprtja festivala Mladi levi performans umetniškega tandema Eclipse, hkrati z razstavo sedmih video instalacij na isto temo Monstrum Nostrum.

Afriška zebrasta ženska prikazen se bo s krstom počlovečila

V klet je šlo manj ljudi, kot jih je čakalo pred vrati, a je narava performansa z umivanjem črnk, ki prihajajo iz Afrike v Evropo, možna le z enkratnim aktom.

Umivanje črnk v belke je bilo uspešno

čeprav počasno

in skoraj v temi,

ker sta ugasnili dve najbližji svetlobni instalaciji

in smo mislili,

da je nastopila cenzura

ob poslušanju  žalostinke

in s končno daritvijo,

kot da bi polagali Jezusa v grob.

Nočno kopanje in krščevanje domorodcev,

njihovo slovensko očiščenje v reki,

stremi k popolnosti

in s takojšnjim

zdravilnim učinkom

ter popolno preobrazbo

telesa in duše.

Performans je bil uradno predstavljen kot iniciacijski obred čiščenja, prehajanja v civilizirano, kot krst v vodi.

“Kdo so današnji drugi, koga pere voda, preden lahko stopi na našo stran, kdo s(m)o pošasti ?Monstrum nostrum, mare nostrum, mare nostrum…”

Ob razstavi treh plakatov v Ulični galeriji na Vegovi ulici kot napoved Mladih levov sem med drugim zapisal: “Nov projekt, ki bo dočakal posebno razstavo s performansom 24. avgusta v Stari elektrarni, aktualizita že po naslovu sodeč naše frustracije ob prihajanju emigrantov v Evropo. Monstrum Nostrum so hočeš nočeš postala naša vsakodnevna in za nekatere na moč “obremenjujoča” tema. Iz treh plakatov, kar razstava po svojem bistvu je, smemo sklepati, da umetnici v tandemu Eclipse simbolično uprizarjata ritual krsta odraslih ljudi, tu seveda dveh žensk, ki se na simbolni ravni soočata s problemom imigrantk v Evropi.

Dalo bi se reči, da gredo skozi proces svojeg krsta do očiščenja. Kaj se očisti ali krsti, je hudo zapleteno vprašanje, saj prihaja do potovanja iz nekdaje domovine vseh emigrantov po individualni in hkrati hudi, da ne rečem usodni odločitvi. A kot kaže ritual krsta, morajo biti prišleki nekako očiščeni vsega zla, ki jih je doletelo doma, da so morali na zelo dolgo pot v obljubljeno deželo, to je Evropo. Krst je ideološki akt, je sprejemanje neke vere, v tem primeru krščanske, za razliko od njihove, večinoma muslimanske, pa tudi drugih. Akt krsta hkrati pomeni upanje krstiteljev, da se bo begunska populacija združila z evropsko stoletno tradicijo na soustvarjalen način. Izvedba je kajpada metaforična in aludira na Kristusovo krščevanje ljudi v reki Jordan. Potopitev v vodo, najraje v morje, je sicer že zdavnaj postala priljubljena oblika krsta različnih brucev ob vstopu na univerzo. Jasno je, da je za begunce Evropa kot celota velika univerza. V tem kontekstu pa se da celo razumeti papeževe besede, da so begunci božji dar. Eclipse sta to razumeli na svoj način, a gotovo pozitivno ali celo ironično, saj se kot podnaslov razstave pojavlja že kar komentar: udomačitev tujerodnih vrst v naših vodah.

Razstava kaže pozitivni odnos do človeka in njegove tako pravice do bega in hkrati prihajanja, na enotnost sveta ali tiste njegove celovitosti, o kateri je imel največjo vizijo doslej slavni Leonardo da Vinci. Človeka kršča v novo življenje kot takega; vse drugo so zgolj “pripisi”.

Eclipse sta snemali svoj video nekje v Sloveniji in očitno v reki, kjer je možen potop, tu izveden kar aktivno kot ne ravno prostovoljno tunkanje. Nekdo, ki je zgoraj, daje blagoslov onemu spodaj. Hierarhija je očitna. Nekdo bo prišleku vedno ukazal ali ukazoval, dokler se tako ne adaptira, da se bo sčasoma dvignil, ali pa tudi ne, na “gornji” položaj.

Najbolj provokativno je krščevaje opice, da bi skozi proces potapljanja v tekoči vodi, kjer vse črno ali slabo odteče, postala človek.

Performans je, kot rečeno, minil v skoraj popolni temi; umivanje črnk, da bi postali belki, se je komajda videlo, in bi ga bilo, vsaj kasneje, vredno še ponoviti v svetlobno boljših razmerah, še posebej, ker je bilo prostora za pre(malo) obiskovalcev.

Razstava videov bo še na ogled. Poleg avtoric Eclipse je direktor fotografije Dejan Ulaga, asistentki Gaja Mödendorfer in Iris Kovačič, montaža Žan Žvižej, avtorica zvočne podobe Darja Hlavka Godina, vokal Shreya in producentka Mojca Jug.

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja