Izhajanje Novega Slovenskega biografskega leksikona v okviru ZRC SAZU in njegovega Inštituta za kulturno zgodovino se bo očitno zavleklo, morda celo toliko let kot predhodnega SBL. Po več letih so namreč prišli šele do prvih treh knjig, kar se morda zdi kar precej, a po abecedi le do konca črke B ali natančneje od Ble do But.
Barbara Šterbenc Svetina, foto Marijan Zlobec
Projekt je predstavila glavna urednica Barbara Šterbenc Svetina, sicer pa so v uredniškem odboru še Martin Grum, Rok Kraigher, Oto Luthar, Ahac Meden, Aleš Pogačnik in Mateja Ratej.
Barbara Šterbenc Svetina je na predstavitvi na kratko predstavila, kako poteka izbor osebnosti, kar bralce zelo zanima, saj morajo biti kriteriji javnosti znani.
“Področni uredniki in svetovalci na podlagi seznama oseb iz Slovenske bio-bibliografske podatkovne zbirke Inštituta za kulturno zgodovino (že 1996 jo je zasnoval Martin Grum) in smernic za izbor osebnosti, pripravijo izbor osebnosti vsak na svojem področju, v ožjem uredništvu pa izbore združimo, pregledamo in skušamo vsa področja čim bolj uravnotežiti.
V smernicah urednikom smo zapisali:
V NSBL se sprejmejo vse osebnosti, ki so slovenskega rodu ali na Slovenskem rojene in so delovale doma ali v tujini, pa tudi osebnosti tujega rodu, ki so v slovenskem prostoru kakorkoli pomembne za razvoj in vpliv na področjih kulture, znanosti, umetnosti, gospodarstva, politike in družbe ter na drugih za nacionalno samobitnost pomembnih področjih in so s svojim delom med Slovenci in s svojimi dosežki prispevale k prepoznavnosti in uveljavljanju Slovenije v svetu.
Po pomembnosti osebnosti delimo na 4 kategorije:
- osebnosti, sprejete v nacionalni kanon, tj. tiste, ki sooblikujejo kolektivno identiteto Slovencev in so obče prepoznavne tudi izven svojega področja delovanja (npr. France Prešeren, Anton Martin Slomšek, Jože Plečnik, Rudolf Maister ipd).
- najvidnejše osebnosti posameznega področja, tj. vpliv njihovega delovanja presega čas njihovega delovanja/življenja
- vidne osebnosti posameznega področja, vpliv je vezan na čas njihovega življenja in delovanja s področja.
- izstopajoče osebnosti, s pomembnimi dosežki, vendar jih ne moremo uvrstiti v zgornje tri.
Poleg naštetega smo dodali še nekaj priporočil
- Starostna meja je 50 let+ (izjema so športniki; strožje so izjema umetniki in prejemniki najpomembnejših nagrad ipd.).
- pedagoški in znanstveni nazivi (docent, znanstveni svetnik ….) niso merilo za avtomatično uvrstitev, prav tako ne vodenje/sodelovanje v raziskovalnih projektih – zanimajo nas le morebitni izstopajoči rezultati projektov.
- Merilo so lahko nacionalne nagrade in najpomembnejše nagrade s posameznih področij ter mednarodni športni dosežki: OI, SP, EP
- Avtomatično uvrstimo
- akademike SAZU, ne pa tudi dopisni člani (izjema so dopisni člani naših korenin)
- narodne heroje (uvrstimo jih v kategorije C in D)
- slovenski nadškofi in škofi
- predsedniki/ce države in vlade (ministre se ne uvršča avtomatično)
- rektorji/ice javnih univerz (UL, UM, UP)
V knjižno izdajo se uvrsti osebnosti iz prvih treh kategorij.
Za še delujoče osebnosti, ki se jim biografija spreminja, ne moremo zagotoviti gesla, ki ne bo že ob izidu zastarelo, nepopolno, hkrati pa tudi ovrednotenje njihovega dela še ni možno. Ta tip osebnosti objavimo samo na spletu, kjer lahko biografije dopolnjujemo. Tiskano izdajo tako dopolnjuje portal Slovenska biografija, katerega urednica je mag. Petra Vide Ogrin.
S tretjim zvezkom Novega Slovenskega biografskega leksikona smo zaključili predstavitev osebnosti s priimki na črko B.
V tem zvezku je 277 gesel, med katerimi je 229 moških, 39 žensk in 9 družin. Vseh osebnosti s priimki na črko B je v dveh zvezkih 534.”
Če malo pobrskamo po leksikonu vidimo, da je znamenitih osebnosti veliko, a so nekateri medtem ko je leksikon nastajal že umrli, kot skladatelj in dirigent Darijan Božič. Je pa osebnosti na priimek Božič kar štirinajst, med njimi bolj znan pisatelj in dramatik Peter Božič. Vsa gesla ali predstavitve ljudi so avtorsko podpisana, a se zdi, kot da so nekateri opisi daljši in bolj subjektivni, ne le leksikalni, kot ravno pri Petru Božiču, kot ga je predstavil Andraž Jež.
Leksikon obuja spomin na čas NOB, tako ne more spregledati znamenite Franje, to je Franja Bidovec Bojc, prav tako ne sodobne cerkvene zgodovine, če je v njej na primer znani primorski duhovnik, urednik in publicist Franc Bole. Seveda se še kako spominjamo dirigenta Janeza Boleta, kot ga je zelo obsežno predstavila Nataša Cigoj Krstulović. Med igralkami se NSBL spominja Berte Bojetu in Stanislave Bonisegna, med gospodarstveniki Janeza Bohoriča, ki pa vendarle ni toliko znan kot slavni jezikoslovec in pisec Adam Bohorič, kot ga je zelo obsežno predstavil Kozma Ahačič.
Med alpskimi smučarkami se leksikon spominja npr. Nataše Bokal.
Morda bi se dalo o slavnem kiparju Janezu Boljki napisati še kaj več, kot je to storila Marjeta Ciglenečki. Prav tako o pevki Milevi Boltar, poročeni Ukmar; mož skladatelj Vilko Ukmar, sin dirigent Kristijan Ukmar.
Več je Bonačev, tako da bo bralec imel veliko dela, da jih identificira.
Vsega ne smem povedati, čeprav seveda ničesar ne bom zadržal zase, ampak le sporočam, da se je nekaj pomembnega na področju biografskega leksikona zgodilo.
Ne vem pa, zakaj je iz leksikona izpadel Darko Brlek, več kot 25 let direktor Festivala Ljubljana, 12 let predsednik Združenja evropskih glasbenih festivalov, dobitnik mednarodnih nagrad in priznanj v tej funkciji, vodja festivala Slovenski glasbeni dnevi, dobitnik slovenskega državnega odlikovanja, več let direktor SNG Opere in baleta Ljubljana, koncertni klarinetist, komorni glasbenik, član Tria Luwigana, član raznih mednarodnih žirij, soorganizator mednarodnega glasbenega življenja v Evropi in Aziji preko EFA…
Avtorjem dajem črno piko.
Bistvo leksikona je vendarle v tem, da ni leksikalno kratek, skop in omejevalen, ampak širše razlagalen, vrednostno opredeljen in nasploh pozitivno naravnan, ponekod skorajda kot učbenik. Vidi se, da avtorji gesel osebo ali osebnost, o kateri pišejo, cenijo, spoštujejo in imajo za nacionalno pomembno.
Marijan Zlobec