S ponovitvijo precej dopolnjene ali popravljene odrske in glasbene podobe izvirnega slovenskega musicala Vesna avtorja glasbe Matjaža Vlašiča, režiserja Vojka Anzeljca, libretista Janeza Usenika, koreografa Mihe Krušiča, producenta Gorazda Slaka, Eme Flore Lotrič kot Vesne in Roberta Korošca kot Sama, če omenimo le del številne ustvarjalne ekipe, se bodo jutri ob 20.30 ponovno odprla vrata za prireditve v Poletnem gledališču v Križankah v okviru 66. Ljubljana Festivala.
Vojko Anzeljc, Robert Korošec, Flora Ema Lotrič in Gorazd Slak, vse fotografije Marijan Zlobec
A veselje je vendarle nepopolno, če smo na tiskovni konferenci slišali opozorilo direktorja Festivala Ljubljana Darka Brleka, da pa strehe nad gledališčem še vedno ne bo, torej bo avditorij odprt in pred dežjem seveda neučinkovit.
Obnovljen oder Poletnega gledališča v Križankah
Pomembnejše pa je spoznanje, da obnova Križank ni prinesla tistega, kar smo vsi pričakovali, to pa je celovito uresničen obnovitveni projekt od začetka do konca. Tega namreč ne more biti, dokler se ne sanira celotna stena oziroma nosilni temelji zanjo na strani gledališča, ker bi teža v hišo vpete strehe spričo slabih temeljev utegnila šolo porušiti, zato gradbeniki projekta ne bodo izvedli, dokler se problemi stavbe ter Šole za oblikovanje in fotografijo v njej ne bodo razrešili.
Zgradba šole ni varna
Darko Brlek je omenil, da šola ni varna in da se Ministrstvu za šolstvo čudi, da v taki hiši pouk sploh dovoli. Po petdesetih letih se ni nič pozitivnega s šolo zgodilo, potrebno jo je izseliti, najti zanjo nove prostore, potem pa hišo obnoviti in vanjo po novih programskih funkcijah, kot jih Brlek že pozna in jih je neuradno že razlagal, preseliti dejavnost in potrebe Festivala Ljubljana.
Bolje je opozarjati na nevarnost, a kaj ko te nočejo slišati
Brlek je omenil, da se v Križankah lahko ponovi Genova ali kaj podobnega, kot je dobesedno dejal. Na odprtju razstave Janeza Lenassija nekaj dni poprej pa je ob prisotnosti ministra za kulturo Antona Peršaka dal vedeti, da za Križanke ni nič naredil. Zadeva glede Križevniške cerkve je na vrhovnem sodišču.
Obnovljen tehnični stolp
Medtem pa sem v javnosti že slišal opozorilo, da problem vrnitve Križevniške cerkve ni toliko v samem interesu križnikov, da bi v njej imeli maše, saj jih v Ljubljani praktično ni (menda sta še največ dva ali samo eden), ampak da bi vse Festivalu Ljubljana le oddajali v najem. Še več, v bistvu pa je v ozadju interes Avstrije, da se preko križnikov v Sloveniji in z njimi povezanih v Avstriji prilasti kompleksa Križank oziroma tistega, kar v svojih zahtevah, kot so obravnavane na sodiščih, terjajo zase ali nazaj, kot pravijo. To pa je na primer Plečnikov hram, vsi prostori Festivala Ljubljana in kdo ve kaj še vse.
Po prostornini so Križanke ostale nespremenjene
Ko je na omenjeni slovesnosti Brlek dejal, da strehe v Poletnem gledališču v Križankah še nekaj let ne bo, čeprav jo sicer že imajo, kot tudi vse nosilne stebre, je malokdo razumel resnost usode Plečnikovega državnega kulturnega spomenika, ki si ga vsak dan ogleduje vse več turistov, tako kot NUK, ki postaja svetovni fenomen obiskovanja nacionalnih knjižnic.
Robert Korošec bo Samo, Flora Ema Lotrič pa Vesna
Ta kritičen kontekst glede Križank pa ne bo ogrozil jutrišnje predstave musicala Vesna, čeprav se morda zvečer še lahko zgodi kakšno presenečenje z možnim dežjem. Na tiskovni konferenci sta projekt predstavila producent Gorazd Slak in režiser predstave Vojko Anzeljc. Slak je omenil zgodovino nastajanja musicala, od začetnih avdicij, na katere je prišlo takrat še malo mladih ljudi, ki bi znali hkrati peti, igrati in plesati.
Darko Brlek svari, a ga ministri nočejo slišati
Vseeno so nabrali odlično ustvarjalno ekipo, ki nastopa še danes oziroma še po petdesetih predstavah. Danes je nabor mladih bistveno večji, tako da že lahko govorimo o sodobnem slovenskem musicalu kot avtonomni glasbeno-scenski zvrsti. Še več, Slak je ugotovil, da imamo glede na število prebivalcev več musicalov kot Anglija. Slišali smo, da je trenutno v Sloveniji kar osem ansamblov, ki izvajajo musicale.
Režiser Vojko Anzeljc in ob njem razmišljujoči producent Gorazd Slak
Slak je spregovoril tudi o novem odru v Križankah, ki se mu zdi čist, svoboden, skratka nastopajočim bo omogočal še več prostora in boljše odrske občutke, prav tako za vso tehnično spremljavo… Za orkester ali ansambel bo sedaj vse kot novo, lahko bo nastopilo več glasbenikov… Bolj pa je presenetil glede samega musicala, ko je povedal, da so v času izvajanja od premiere pred leti do danes opravili številne vsebinske spremembe. Opazovali so reakcije obiskovalcev in testirali, kaj je bilo v prvi verziji Vesne dobro, kaj pa morda manj, tako da so ukrepali, kakšno malenkost dodali ali črtali, vsebino podprli s še več glasbe… Prihajalo je tako do glasbenih kot tekstovnih sprememb, ali kot je rekel Slak: musical so še nadgradili. Jutrišnja verzija predstave tako ne bo identična s premierno.
Vojko Anzeljc in Gorazd Slak
Režiser Vojko Anzeljc je seveda soavtor teh sprememb, saj brez režiserja ne more biti končne predstave. V Vesni je zajeta energija, kot je bila značilna za film po scenariju pesnika Mateja Bora. Skupaj so dosegli, da bo musical bolj dinamičen, gladko tekoč, všečen, zanimiv in prepričljiv. Pred meseci so imeli posebno predstavo Vesne za srednješolce, da bi preverili, ali se sedanji mladi vsebinsko in razpoloženjsko, generacijsko v musicalu prepoznajo, in ugotovili, da se.
Vesna je pripravljena in komaj čaka, da stopi na oder
Marijan Zlobec