Več kot očitno se vračamo v paleolitik. Na zadnjem koncertu Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija smo namreč prvič pri nas slišali dve kompoziciji; eno za solo paleolitsko piščal, drugo pa za soliste (zboriste) na odru in v dvorani – z uporabo naložene aplikacije na pametnih telefonih. Na koncu je kot “podtaknjenec”zmagal sredinski Ludwig van Beethoven s svojo Peto simfonijo.
Boštjan Gombač in Žiga Stanič na odru, vse fotografije Marijan Zlobec
Medtem ko se je Beethoven zdel zastarel in izpet, postrevolucijski, skratka skoraj nezanimiv, pa je bila zvedavost toliko večja pri obeh “preostalih” kompozicijah.
Solist in dirigent
Skladatelj Žiga Stanič (1973) si je tako rekoč z lahkoto prisvojil naš divjebabni inštrument tidldibab, kot so ga poimenovali po novem; poprej je bila to paleolitska piščal. Naslov njegovega koncerta Baba za godala in omenjeni tidldibab je lep primer iskanja stika sodobnosti s paleolitikom, s časom divjih mož in žena, divjih medvedov in piščali, s katerimi jih je nič hudega sluteči prvi naseljenec našega ozemlja (le od kod je prišel ?) očitno plašil, dokler se medvedi niso na strašujoči pisk navadili in ga na koncu okusno pohrustali, ostala pa je le zgodovinska piščal. Nanjo zna po svoje ali na svoj način igrati vsak, ki obvlada kakšen pihalni ali trobilni inštrument, zato ne bo nikakršno presenečenje, če bomo v bodoče slišali še kakšno “avtonomno slovensko” glasbeno kompozicijo. Tu je naša prednostna tržna niša, glasbena, kulturna in morda celo bodoča turistična “atrakcija”. Na primer med obiskom Postojnske jame z vlakcem ali med vožnjo s pletnami na Blejski otok. Edino lipicanci ne bi ubogali; oni imajo v nogah in glavah svoje melodije.
Boštjan Gombač
Stanič se je s svojim prispevkom k obelodanjenju novega starega inštrumenta zdel manj zanimiv in iznajdljiv kot je to počel žal že pokojni Ljuben Dimkaroski, najbolj profilirani izvajalec vsakršnih del na tem inštrumentu, ki je hodil po Evropi in svetu, da bi ga promoviral, potem ko je bila sama najdba odmevna v vsem svetovnem tisku, kot je pričala nekdanja razstava v Narodnem muzeju.
Roža za starše v prvi vrsti
Solist Boštjan Gombač je iskal stik z godali in multitolkalko na bolj zadregarski ravni, ne da bi čutil bolj smiselno kompozicijsko in solistično povezavo z godalci, dokler ni nenadoma prispel do slovenske narodne ali ponarodele pesmi Zabučale gore, zabučali lesi, kot da je rešiteljica neinventivne strukture, izraza in nasploh slabe kompozicijske invencije. Poslušali smo precej plašni hibrid kot da še ni bil dodelan in vsebinsko osmišljen.
Beethovnova Peta
Beethoven je bil zelo soliden, uravnotežen, intenziven, tako da so se simfoniki izkazali še v drugačnem stilu in obdobju, a kot bi rekel pokojni skladatelj Milan Stibilj; je bolj za vzgajanje glasbenih kavbojev, kar se je pokazalo v drugem delu koncerta, ko je kar precej ljudi odšlo domov in jih niti glasba s pametnega telefona ni več vznemirila.
Joy 2 je bila druga melodija na pametnih telefonih
V drugem delu smo slišali kompozicijo Greek Bagatelles Bernarda Cavanna (1951). Delo je staro komaj dve leti in se uspešno vključuje v ONE – Orchestra Network of Europe, evropsko mrežo orkestrov.
Martin Malatray
Delo je pravzaprav napisano bolj v dialogu z Beethovnovo Deveto simfonijo, še posebej s štirimi na telefone naloženimi melodijami, zato ni čisto avtonomno. Vključevanje avditorija pod dirigentskim vodstvom glavnega dirigenta in dirigenta asistenta, ki je dvigoval svoje table, se je pokazala bolj kot fragmentarni poizkus, v resnici pa melodij Ode radosti nismo slišali v taki glasnosti, kot nas zmoti zvonjenje enega samega telefona, ko se oglasi med koncertom. Začuda ima več moči kot naše naložene aplikacije, ki sem jih še pri sebi komaj kaj slišal. Morda bi bil efekt večji, če bi bili mi, publika, glasnejši. Bolj se mi zdi ali sem imel občutek limitiranosti ali celo, da si skladatelj svoje kompozicije ni zamišljal tako nebeethovnovsko. Ali pa je bilo premalo pametnih telefonov sodelujočih?
Greek Bagatelles
Če bi rekel, da gremo proti ali nasproti neki glasbeni samovšečnosti in iskateljski iznajdljivosti, v oklepaju rečeno špekulativnosti, nisem rekel preveč. A je to potovanje od paleolitika do pametnega telefona minilo tako kratko ali hitro. Ena ura na 60.000 let podlage.
Benoit Fromanger
Dirigent večera Benoit Fromanger je vse tri kompozicije dobro naštudiral. Poleg radijskega orkestra so v dveh ločenih skupinah na odru v Greek Bagatelles (naslov ni bil v kontekstu slišanega) sodelovali študenti Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete pod koordinacijskim vodstvom Martina Malatraya, ki je pred začetkom koncerta na hitro naštudiral še občinstvo.
Muzikologi na odru
Marijan Zlobec
En odgovor na “Med paleolitsko piščaljo in pametnim telefonom”
Odzivamo se na pisanje g. Marijana Zlobca Med paleolitsko piščaljo in pametnim telefonom, objavljeno na njegovem blogu z dne 10. 6. 2018 o koncertu Kromatika 9: Darvinistični orkester v Gallusovi dvorani CD sedmega junija 2018.
Nastop Boštjana Gombača in Simfoničnega orkestra RTV Slovenije v Cankarjevem domu je bil eden od desetih koncertov, ki so se v okviru projekta Evropske mreže orkestrov ONE ̶ Orchestra Network of Europe zvrstili v Abbevillu, Soissonsu, Creilu, Katovicah, Jeni, Zlinu, Žilini in Vidmu.
Na izjemnem glasbenem dogodku, ki je povezal paleolitsko piščal, simfonični orkester in pametne dlančnike, smo poslušali slovensko sodobno skladbo Baba, Beethovnovo Peto simfonijo in moderno konceptualno delo Geek Bagatelles.
Glasbeno delo Baba je stvaritev Ljubena Dimkaroskega in Žige Staniča, ki sta v letih 2015 in 2016 v radijskem studiu na RTV Ljubljana izvedla in posnela veliko eksperimentalne glasbe s tidldibabom in klavirjem. Skladba je nastala inverzno: sprva je Žiga posnel Ljubenovo improvizacijo s tidldibabom, zložil partituro za tidldibab in orkester in na koncu dodal tudi godala. Izvedbo glasbenega dela Baba smo prvič doživele še v studiu. V Gombačevi izvedbi s simfončnim orkestrom RTV Slovenije na koncertu Kromatika je zvenelo odlično! Nas tri, dolgoletne pevke kvarteta Pella, ki ga je vodil Dimkaroski, je ganila do solz: bilo je, kot bi igral Ljuben! Tudi poslušalstvo jo je spremljalo s tiho zbranostjo in sprejelo z vidnim navdušenjem.
Po našem mnenju celoten nastop v Cankarjevem domu sploh ni bil kak “gig bagatel”, gag v prazno ali glasbe trud zaman, kakor bi tudi lahko razumeli pisanje Marjana Zlobca. Šlo je za enega večjih glasbenih projektov ̶ ne samo po globini tisočletij in širini kilometrskih tisočakov, ki jih je zaobjela in povezala glasba izjemnega razpona. Baba v tako širokem mednarodnem okviru je pomembna promocija izvirne slovenske glasbe in slovenske kulture. Menjavala so se mesta in države, menjavali so se orkestri, dirigenti in mobiteli … ena redkih stalnic pa sta bila mojstrska izvedba Boštjana Gombača in glas tidldibaba s prizvokom prazvoka.
V nadalnjevanju še dodatno osvetljujemo izjemno ustvarjalno sodelovanje med Ljubenom, Žigom in Boštjanom. Žiga Stanič v svojih spominih pravi: “Igrala in raziskovala sva še pa še in se zabavala z zvoki, rekoč: ‘Odkači se in piči!’ Srečevala sva se na njegovem domu, koder sem ga lahko opazoval pri izdelovanju tidldibabov in igranju. Občudovanja vredna so bili njegova natančnost, vztrajnost, zanesenost, virtuoznost, odnos do umetnosti, naklonjenost ljudem in humor. Posnel sem kratke filmčke in jih predstavil na Wikipediji.”
Boštjanu Gombaču je Ljuben spomladi 2016 navdušeno predajal znanje igranja na prastaro glasbilo in mu predstavil številno zbirko svojih odličnih tidldibabov, ki jih je sam ročno izdelal iz različnih vrst lesa in kosti. Ob spodbudnih maestrovih besedah sta izbrala najboljšo možno repliko: “Boštjan, odnesi ta tidldibab domov, denar ni pomemben, igraj nanj kolikor te je volja, ker če kdo, potem bosta moja hči Katinka in ti nadaljevala moje delo.” Pa je Boštjan odvrnil: “Vrnem se in glasbilo kupim.” Žal se je Ljuben prekmalu poslovil in Boštjan še danes, dve leti po njegovi smrti, igra na repliko¬, ki mu jo je posodil Žiga Stanič.
Ob koncu svojega 63-letnega življenja je Ljuben dejal: “Resnica o slovenskem tidldibabu in prvem Makedoncu, ki je veselo muziciral nanj, bo prej ali slej obšla svet. In dokler bo zvenel tidldibab v rokah Katinke, Boštjana in drugih, toliko časa bo spomin name še živ!”
Metoda Postolski Košir, Majdka Pezdirec, Vesna Mladenova
vokalistke Ljubenovega kvarteta Pella