Beletrina ni bila na počitnicah

Beletrina je v zadnji tretjini avgusta (od 22. do 26.) pripravila zelo odmeven že 21. festival Dnevi poezije in vina na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji ter v Avstriji in na Hrvaškem. Zvrstilo se je več kot 60 dogodkov. Poezija, vino in glasba so se spojili v tradicionalnih festivalskih oblikah kot so velika večerna branja s koncerti, zasebna branja, Hude pokušnje in mednarodna prevajalska delavnica, festival pa so poživili tudi z novostmi. Ob poetičnem so mu vdahnili tudi politično noto: z Odprtim pismom Evropi, ki ga je napisal flamski pesnik Stefan Hertmans. Na Ptuju je bilo karnevalsko, z veliko Promenado poezije. Festival je letos v fokus postavil sodobno madžarsko poezijo in se posebej poklonil častnima gostoma: Andreju Brvarju in Raúlu Zuriti. Na festivalu je sodelovalo 21 pesnic in pesnikov z vsega sveta.

Festival poezije in vina, foto Beletrina 

Na Ptuju (v razstavišču Qcenter) so že sredi julija pripravili obsežno likovno razstavo Veliko je lepo Velika krajina v slovenskem slikarstvu. Kustosa razstave sta bila Dušan Fišer in Jernej Forbici. Med umetniki na razstavi so bili: Aleksij Kobal, Emerik Bernard, Franc Novinc, Janez Hafner, Herman Gvardjančič, Metka Krašovec, Dušan Kirbiš, Joni Zakonjšek, Jure Zadnikar, Gani Llalloshi, IRWIN, Mirko Rajnar, Boris Jesih, Karel Pečko, Marko Jakše, Uroš Weinberger, Mitja Ficko, Gregor Pratneker, Ira Marušič, Miha Štrukelj, Robert Lozar, Jurij Kalan, Jernej Forbici, Viktor Rebernak, Apolonija Simon, Albin Lugarič, Nikolaj Beer, Zmago Jeraj, Simon Kajtna, Jože Slak Doka, Mito Gegič, Tina Dobrajc, Polona Petek, Andraž Šalamun, Sergej Kapus, Uroš Potočnik, Dušan Fišer, Živko Marušič, Sašo Vrabič, Dominik Mahnič, Igor Banfi, Suzana Brborovič, Jasna Samarin, Duša Jesih, Maruša Šuštar, Silvester Plotays Sicoe …

Jure Zadnikar – Smeti, 2005

To je bila pregledna razstava slovenskega krajinarskega slikarstva v velikem formatu. “Na tej razstavi ni prostora za miniature, tudi za klasične galerijske formate ne. Na ogled smo postavili res »ta prave kose« več kot 50 vodilnih slovenskih umetnikov,” so zapisali. Lepo bi bilo, če bi razstavo pokazali še kje drugje, na primer v Ljubljani, ki je samozadostna s svojimi med sabo “usklajenimi” kustosi, ki pripravljajo vse razstave po istem kopitu.

Festival

Medtem ko so se književniki od nas že poslovili, Beletrina nadaljuje s svojo založniško in širšo kulturno dejavnostjo. Brez širše javne predstavitve so tako izdali dve najnovejši knjigi: roman Ozka pot globoko do severa Richarda Flanagana in Antinča miturgija Svetlane Slapšak.

Poletje in vino na Ptuju

V romanu Ozka pot globoko do severa se Richard Flanagan osredotoči na življenje avstralskega kirurga Dorriga Evansa, ki je bil v času druge svetovne vojne japonski vojni ujetnik v azijskih taboriščih. Tam so bivali vojaki zavezniških sil, ki so, skupaj z azijskimi civilisti, gradili burmansko železnico, imenovano tudi »železnica smrti«. Središče romana je Dorrigova življenjska pot, ki nas vodi od njegovega otroštva do zadnjih let njegovega razburkanega življenja.

Richard Flanagan

Ozka pot globoko do severa je pretresljiva pripoved o obdobju druge svetovne vojne, o krutosti japonskih vojaških sil, o ljubezni, krivdi, o večnem hrepenenju po nedosegljivem, o iskanju neprehojenih poti in o poskusih premagovanja vsakodnevnih rutin, ki nas lahko oddaljujejo drug od drugega in v nekoč tesnih in ljubečih odnosih privedejo do stanja popolne tujosti. Flanaganov roman je predvsem prikaz neizmernega človeškega trpljenja, bolečine in ne nazadnje tudi (občasnega) zmagoslavja dobrote in spoštovanja do sočloveka, vrlin, ki zlasti možem, ki jih zasužnjuje železnica smrti, na trenutke prinašata svetlobo in upanje. 

 

Avstralski pisatelj Richard Flanagan (1961) je za svoja leposlovna dela prejel številne nagrade, nazadnje je leta 2014 prav za roman Ozka pot globoko do severa prejel prestižno nagrado man booker. Slovenski bralci so ga spoznali preko knjig Plosk ene dlani, Smrt rečnega vodnika in Neznana teroristka. Flanagan se udejstvuje tudi kot novinar; za različne avstralske in tuje publikacije piše o literaturi in okoljskih ter političnih vprašanjih. 

V Beletrinini zbirki KODA je pravkar izšla knjiga Antična miturgija Svetlane Slapšak

Alegorija o usodni ženski odpira številne možnosti branja, tolmačenja in morebiti tudi razumevanja delovanja patriarhalne ideologije in njene ustvarjalne domišljije. Ali so na Zemlji  pred Pandorinim prihodom živeli samo moški? So bili vsi narejeni iz iste gline in s Prometejevimi rokami ter z rokami za tehniko vedno navdušene boginje Atene? Sodeč po mitološki zgodbi o odkritju ognja ti niso bili niti preveč pametni niti preveč srečni in uspešni. Če poskušamo narediti pregled Pandorinih zaslug in grehov, bomo spoznali, da je ljudem/moškim poleg vseh mogočih nesreč prinesla tudi dva uspešna postopka, pravzaprav terapiji za preživetje: seks in upanje. (Svetlana Slapšak, Antična miturgija).

Svetlana Slapšak, foto Govori se

Antični miti imajo ključno vlogo v produkciji besedil in podob v vsakem imaginariju evropskih, pa tudi neevropskih kultur: so največja zakladnica naracij v kulturni antropologiji. Knjiga pokriva področje grških in rimskih mitov in obenem povezuje mite in kulturno-antropološke pojave celotnega starega sveta, v katerem igrajo pomembno vlogo tudi balkanske povezave kultnih osnov, različic mitov in njihove recepcije. Na osnovi razlage okrog dvesto antičnih mitov – mitoloških likov, zgodb in njihove recepcije – avtorica razgrne nov pristop k preučevanju mitologije, ki ga opredeljuje tudi avtoričin termin »miturgija«. Knjigo je mogoče brati kot mitološki priročnik, zbirko tematsko povezanih esejev ali kot zbirko zgodb, ki spodbujajo bralčevo asociativnost, kreativnost in klasično izobrazbo.

Svetlana Slapšak (1941) je kritičarka, znanstvenica, antropologinja in doktorica antičnih študij. Je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Objavila je več kot 50 knjig, preko 400 znanstvenih študij in več kot 1000 esejev.