Kolegica mi je v pavzi sinočnjega koncerta pianistične legende Marthe Argerich in Komornega orkestra Franza Liszta v nabito polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na 65. Ljubljana Festivalu hkrati zatrdila in me vprašala, da tako ni bilo še na nobenem koncertu.
Martha Argerich in dirigent Gabor Takacs – Nagy na odru po sinočnjem koncertu, vse fotografije Marijan Zlobec
Da bi vsa dvorana vstala ob burnih aplavzih in ovacijah že ob prvem delu koncerta, torej še pred pavzo, se res še ni zgodilo. Druga je namignila, da je v Ljubljano prišlo veliko tujcev, ki so si dali duška. V resnici je bilo sorazmerno zelo veliko mladih obiskovalcev. V celoti je bilo vzdušje, kot ga doživljamo na domačih koncertih, sinoči povsem drugačno: praznično, radostno, s smrtno tišino med izvajanjem programa, z zadovoljstvom na odru in v dvorani.
Spomin na Ljubljano bo nastopajočim ostal še na fotografijah
Po koncertu se je ves ansambel z gosti; obema pianistkama in recitatorko znova vrnil na oder v prazno dvorano, da bi se množično fotografirali za spomin na ta prelep glasbeni in umetniški večer. Slišal sem veliko komplimentov tako glede dvorane, češ da je zvok tu zelo lep in akustika odlična, pa o občinstvu, ki so ga glasbeniki takoj začutili kot izjemno naklonjenega. Kar niso hoteli v garderobo. V Ljubljani, sem slišal, je bilo povsem drugače kot v sicer lepem italijanskem mestecu Ravello v Campanii, kjer so v okviru tamkajšnjega festivala igrali na prostem na Belvedere di Villa Rufolo in se je vse slišalo s ceste, tako da so bolj trpeli kot uživali. Veliko je bilo še motenj s telefoni, kot mi je povedal član komornega orkestra. V Ljubljano so tako prišli iz Ravella, napovedan tretji koncert na turneji v Szombathelyju pa je Martha Argerich odpovedala.
Preverjanje kvalitete fotografij ansambla na pametnih telefonih
Glasbeni festivalski večer je bil podoben, kot so najbolj odmevni na Salzburških slavnostnih igrah, le da si tam občinstvo upa še bolj vpiti bravo, če jim je koncet, še posebej pa opera všeč, cepetajo z nogami, da se vse trese, medtem ko na Wagnerjevem festivali v Bayreuthu na koncu opere naravnost ponorijo. Ne vem, če so bile sinočnje ovacije največje, če se spominjamo nastopa Ane Netrebko, obeh koncertov Eline Garanča, pa pred leti sopranistke Angele Gheorghiu, ko je prišel na oder še tenorist Roberto Alagna, pa Luciana Pavarottija pred dvajsetimi leti…
Pianistka Akade Sakai na odru po koncertu
Po koncertu se je za Martho Argerich in madžarske goste začel še dolg večer. Martha se je počasi prebijala do svoje garderobe, ker so se člani orkestra želeli slikati z njo še za svoj spomin. Potem pa so ji na hodniku pred garderobo pot tako rekoč zaprli mladi obiskovalci koncerta, ki so želeli njen avtogram.
Komaj se je vsedla in sezula čevlje, da je bila bolj sproščena, je bil pri njej pianist Zoran Škrinjar s svojimi štirimi LP s posnetki koncertov Marthe Argerich, na katere se mu je podpisala in napisala še svoj elektronski naslov, češ da naj jo še kaj kontaktira.
Dirigent Gabor Takacs – Nagy je v garderobo z veliko težavo k Marthi pripeljal svoje mlade prijetelje. K solistki je potem še uspel priti basist Juan Vasle, po rodu iz Aergentine. Vsi niso prišli do nje.
Martha Argerich bi vsem ustregla, če bi bila bolj spočita ali če bi organizirali srečanje z njo v spodnjem preddverju Gallusove dvorane kot pred kratkim za Elino Garanča, a nima več najnovejšijh plošč, ampak samo še velike antologije.
Pozdrav in zahvala Darka Brleka
Martho Argerich in goste soliste je potem čakalo prijetno omizje na odprti terasi Gostilne As, kjer so Martho Argerich pričakali z aplavzom in nagovorom direktorja Festivala Ljubljana Darka Brleka.
Kaj bi jedla, jo je spraševal Stanko, šef strežbe v Asu
Pianistka se je odločila za ribo
Kristus je imel s svojimi čudeži lažje delo
Martha Argerich rada klepeta, obuja spomine, je zvedava glede dogajanja v Ljubljani, kar ji je obširno poročala mestna ministrica za kulturo Mateja Demšič.
Martha Argerich in Mateja Demšič
Brane Rončel in Martha Argerich
Brane Rončel je Martho Argerich spomnil na skupno sodelovanje na münchenski glasbeni, predvsem jazzovski sceni pred desetletji.
Gintautas Kevišas in Martha Argerich
Pianistka se je pozanimala o glasbenem življenju v pribaltskih deržavah, o čemer ji je še največ vedel povedati direktor Nacionalne opere in baleta iz Vilniusa Gintautas Kevišas.
Dirigent Gabor Takacs – Nagy se je zaklepetal z recitatorko v Živalskem karnevalu Annie Dutoiot, ki pa je hčerka Marthe Argerich in slavnega dirigenta Charlesa Dutoita.
Proti eni uri in še čez je postal nestrpen pianistkin menedžer, češ da ima zjutraj letalo v München.
Direktor festivala Ljubljana Darko Brlek jo je elegantno pospremil kot prvi gostitelj.
Ni pa manjkal še Marijan Zlobec, ki je Martho Argerich videl v Salzburgu že pred desetletji, potem pa so po koncertu, ki ga je imela z violončelistom Misho Maiskym, odšli na povabilo šefa tiskovnega urada dr. Hansa Widricha v njegov grad, kjer so ostali do jutra.
Na poletni terasi je Martha Argerich opazovala tako zvezde kot luno, v nekem trenutku pa je izjavila:”Dežuje!” Morda pa pozna ono znamenito Zvezde padajo v noč s Slovenske popevke leta 1962 z Marjano Deržaj.
Marijan Zlobec