Pred približno letom dni smo podrobno spremljali dražbo večinoma slovenskih likovnih umetnin v znani tržaški avkcijski hiši Stadion. Poročali smo tudi o zelo uspešnem “izplenu” in nakupu skoraj vseh razpoložljivih del. Skupaj je bil promet vreden okrog milijon evrov.
Katalog jutrišnje dražbe v Trstu
Nova “slovenska dražba” bo 2. decembra, prav tako v prostorih Stadiona.
Lojze Spacal – Most nad Vipavo
Dražba se bo začela že jutri zjutraj ob 10. uri z avkcijo del v katalogu pod številko od 1 do 224 oziroma rumene barve.
Ivan Grohar – Pokrajina z gorami, 1903
Drugi del lotov bodo dražili ob 15. uri, in sicer dela od številke 226 do 429 oziroma zelene barve.
Rihard Jakopič – Družinica, na hrbtni strani etiketa Zavoda za spomeniško varstvo
Tretji del avkcije bo ob 20.30, ko bodo na razpolago kupcem še dela od številke 430 do 658, označena z belo barvo.
Rihard Jakopič – Šopek rož, na hrbtni strani etiketa Zavoda za spomeniško varstvo
V prvem ciklu bo nekaj slovenskih del, kot dve fotografiji znanenga tržaškega fotografa Maria Magajne, grafike Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala .
Lojze Spacal – Hiša v gozdu, 1958
V drugem delu dražbe bodo zlasti dragulji oziroma nakit ter kipi. Med kiparji bodo na voljo nekaterio zelo znani, kot Aligi Sassu, Arnaldo Pomodoro, Salvador Dali, Luciano Minguzi…
Fran Klemenčič – Dolina v Sloveniji
V tretjem delu dražbe je katalog na začetku seznama namenjen tržaškemu umetniku Guidu Marussigu z več grafikami, akvareli in slikami, med katerimi sta dve z estimacijo 30000/40000 EUR.
Avgust Černigoj – Luka v Lošinju, 1976, na zadnji strani etiketa Galerije Kos Ljubljana
Tu so potem slikarji Eugenio Viti, Gino Parin, Cipriano Antonio Mannucci, Ivan Tisov, Amalia Glanzmann, Karl Wilhelm Diefenbach, Ippolito Caffi…
Lojze Spacal – Hlevi v Rovinju, 1962
Sledijo manjši kipi nekaterih slovenskih avtorjev, kot so Milojka Drobne, Mirsad Begić, Saša Bezjak, Janez Boljka
Potem se avkcija nekako začenja “zares” z deli Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Zorana Mušiča, Ivana Meštrovića, Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala, Roberta Hlavatyja, Frana Klemenčiča, Jožeta Pohlena, Zvesta Appollonia, med mlajšimi Marjana Gumilarja, Jožeta Slaka – Đoke, Dušana Kirbiša, Dušana Fišerja…
Avgust Černigoj – Pogled na Barkolo, 1948
Nekaj posebnega bo na avkciji Leonor Fini, ki je po poreklu sicer iz Argentine, a je živela nekaj let v Trstu, od koder je odšla v Pariz. Po materi Malvini Braun je bila nemškega, menda pa je deloma slovenskega rodu.
Lojze Spacal – Pokrajina, 1962
Prav tako bo zanimiv Tržačan Oscar Hermann Lamb z Zelenim parom, portretom dveh žensk iz leta 1933.
O vseh pravilih in tveganjih sem na teh straneh pisal že lani in ni odveč, če si branje obnovite.
Marijan Zlobec