Beletrina cilja na Dublin Literary Prize 2017


Angleška prevoda romanov Sušna doba Gabriele Babnik in Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića sta nominirana za prestižno mednarodno nagrado International Dublin Literary Prize 2017 (nekdaj IMPAC), največjo literarno nagrado za dela, ki so pisana v angleškem jeziku ali prevedena vanj.

beletrina-image003

Naslovnici naših knjig v angleščini, foto Beletrina

Podeljujejo jo od leta 1996, organizacijo in izbiranje nominacij pa opravljajo Mestne knjižnice Dublina, ki nominirance iščejo s pomočjo splošnih knjižnic iz vsega sveta.

Za leto 2017 je nominiranih 147 romanov, od tega samo 43 prevodnih del, nominacije pa so prispevale knjižnice iz 109 mest v 40 državah.

Širši izbor nominirancev je objavljen tukaj, ožji krog pa bo znan aprila 2017.

International Dublin Literary Prize 2017 opisujejo kot najbolj eklektično in nepredvidljivo literarno nagrado na svetu. Med nagrajenci je bilo že kar nekaj prihodnjih Nobelovih nagrajencev za literaturo (npr. Herta Müller, ki je Nagrado IMPAC prejela leta 1998, Nobelovo nagrado pa 2009), hkrati pa je praznih rok ostalo tudi veliko zvenečih imen (npr. Salman Rushdie, Jose Saramago, Haruki Murakami, Philip Roth itd.). (Vir: Wikipedija).

beletrina-1

Beletrina je na svoji zadnji novinarski konferenci  predstavila štiri novosti, med katerimi so trije romani in zbirka kratkih zgodb. Vsa dela so izšla v založbini paradni zbirki Beletrina.

Roman Ko golobice izginejo je drugi v slovenščino prevedeni roman izjemno popularne finske avtorice Sofi Oksanen. Njegovo dogajanje je postavljeno v Estonijo med 2. svetovno vojno in v desetletja po njej. To je obdobje, ko je mala baltska država doživljala številne pretrese, saj sta njeno ozemlje izmenično okupirali sovjetska Rusija in nacistična Nemčija. Kot je povedala prevajalka romana Julija Potrč, gre za napeto in zanimivo zgodbo, ki je v marsikateri etični dilemi podobna naši.

Saturnovi prstani W.G. Sebalda, ki v roke slovenskih bralcev prihajajo v odličnem prevodu Štefana Vevarja, so navidezni potopis, ki opisuje pisateljevo potovanje po podeželju v okolici Suffolka in Norfolka na angleški vzhodni obali. A bolj kot sprehod po slikovitih poteh, je to pisanje neumorna, skorajda obsesivna hoja po pripovedovalčevih notranjih pokrajinah. Ali kot je o  romanu povedal pisec spremne besede Dušan Šarotar: »Gre za fanatično knjigo o tem, kako ostati negiben in se hkrati gibati v vseh časih in prostorih.«

 Jani Virk se k formi kratke zgodbe med bralce vrača po osemnajstih letih. V zbirko Med drevesi je zbranih sedem kratkih in manj kratkih zgodb, ki opisujejo življenjske zgodbe na videz povsem nepovezanih posameznikov, toda pozornemu bralcu ne bo ušlo, da je – kot vedno znova ugotavljamo – svet manjši, kot se zdi, in da nas vesoljne niti povezujejo na presenetljive načine.

Novi roman Jurija Hudolina Osnove ljubezni in zla spremlja popotnika, ki ga pot vodi od beznic do bolj imenitnih lokalov, od druženja zgolj s svojo samoto do popivanja s propadlimi in propadajočimi pomembneži. Vse do ženske, ki ga ima, kljub vsemu, iskreno rada. Kar se izkaže za kapljo čez rob, ki ga požene v svet in, tako upa, bliže k sebi. Ker se v zakotni kretski taverni ne najde povsem, spet odpotuje. Naravnost v Prištino, kjer si denar služi kot mula kosovskega trgovca z organi. Tudi ta izlet ga sicer ne pripelje bliže k sebi, zato pa osnove zla osvoji do mere, ko se soočanje z ljubeznijo zdi manj strašno kot prej. In se vrne k ženski v Ljubljano.

Prodajna akcija Pod kovter z dvema

Vsa štiri predstavljena dela sodijo v ponudbo 20 knjig, ki jih bo Beletrina ob dvajsetletnici svojega delovanja obiskovalcem Slovenskega knjižnega sejma ponudila v posebni prodajni akciji Pod kovter z dvema. V okviru akcije si bodo ljubitelji dobrega branja ob nakupu ene izmed 20 aktualnih knjig iz zbirk Beletrina in Koda brezplačno izbrali eno izmed 20 Beletrininih uspešnic starejših letnikov.

Akcija Pod kovter z dvema bo potekala na Beletrinini stojnici na Slovenskem knjižnem sejmu, ki bo od 23. do 27. novembra v Cankarjevem domu, do konca decembra pa tudi v knjigarni Beletrina, Novi trg 2, Ljubljana.

Ob nakupu ene novosti med naštetimi naslovi:

Zmago Šmitek: Mandale, Lojze Kovačič: Kristalni čas, Goran Vojnović: Figa, Mojca Kumerdej: Kronosova žetev, Vesna Milek: Cavazza, Suzana Tratnik: Noben glas, Lucija Stepančič: Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe, Gabriela Babnik: Intimno, Jurij Hudolin: Osnove ljubezni in zla, Jani Virk: Med drevesi, C.G. Jung: Rdeča knjiga, Vesna V. Godina: Zablode postsocializma, Stephen Greenblatt: Will in svet, Tomaž Šalamun: Kdaj, Milan Dekleva: In Darwinu zadrhti roka, Koran Hanif Kureishi: Zadnja beseda, W.G. Sebald: Saturnovi prstani, Sofi Oksanen: Ko golobice izginejo, Patrick Modiano: Dora Bruder

si brezplačno izberete še eno starejšo uspešnico:

Thomas Bernhard: Stari mojstri, Roberto Bolaño: Telefonski klici, Roberto Bolaño: Oddaljena zvezda, Italo Calvino: Baron na drevesu, Mircea Cartarescu: Nostalgija, Aimé Césaire: Dnevnik vrnitve v rojstno deželo in izbrane pesmi, Emil Filipčič: Problemi, Jonathan Franzen: Svoboda, David Grossman: Glej geslo: Ljubezen, Michel Houellebecq: Možnost otoka, Milan Jesih: Tako rekoč, Denis Johnson: Angeli, Enes Karić: Pesmi divjih ptic, Agota Kristof: Trilogija, Thomas W.Mitchell: Slikovna teorija, Herta Müller: Danes se raje ne bi srečala, Peter Nadas: Lastna smrt, Jean-Luc Nancy: Corpus, Noli me tangere. Rojstvo prsi, Robert Perišić: Naš človek na terenu, Pascal Quignard: Sovraštvo do glasbe.

modiano-image002

Beletrina je prav tako predstavila prevod romana Dora Bruder Patricka Modianoja, avtorja tridesetih romanov. Modiano je veliko ime sodobne francoske literature. Po zaslugi štirih novih prevodov v zadnjih dveh letih – Ulica Boutiques Obscures (eBesede, 2014), V kavarni izgubljene mladine (eBesede, 2015), Nočna nezgoda (Mladinska knjiga, 2015) in Dora Bruder (Beletrina, 2016) – je postal bližji tudi slovenskim bralcem. Zakaj je bila potrebna Nobelova nagrada leta 2014, da smo ga odkrili, in kaj prinaša njegova pisava, so ugotavljali v pogovoru sprevajalcema dr. Nadjo Dobnik in Jaroslavom Skrušnyjem. Pogovor je vodila dr. Katarina Marinčič.

(Po tiskovnem sporočilu Beletrine)

 

 

 

 

 


En odgovor na “Beletrina cilja na Dublin Literary Prize 2017”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja