Letos mineva 120 let, odkar je v Münchnu začela izhajati slavna revija za umetnost in življenje Jugend. Uradno se je imenovala Münchner illustrierte Wochenschrift für Kunst und Leben. Izdajal jo je pisatelj in novinar Georg Hirth (1841 – 1916) in je v bistvu izhajala v Münchnu in Leipzigu, brali pa so jo vsi naši modernisti tako v Münchnu kot na Dunaju, v Gradcu, Pragi, Sankt Peterburgu. Jugend je izhajala kar do leta 1940.
Naslovnica tednika Jugend št. 14, 4. aprila 1896 münchenskega slikarja in ilustratorja Otta Eckmanna
Po Hirthovi smrti leta 1916 je izdajanje revije prevzel Franz Schoenberger. Revija je imela posamezne urednike za različne umetniške zvrsti, objavljala pa je nenavadno veliko število reklam, med njimi oglase za razstave (npr. Münchenske secesije na Prinzregenten Strasse in Jahres – Ausstellung v Glaspalaste) ter umetniške avkcije (zlasti antikvarja in avkcionista Huga Helbinga), s čimer je delno pokrila stroške izdajanja.
Naslovnica Jugenda 25. julija 1896 Hansa Heinricha Christiansena
Redaktor ali urednik je bil Fritz von Ostini. Revijo so tiskali v tiskarni Knorr & Hirth, kar je bilo v bistvu družinsko podjetje, saj je bil Hirth Knorrov zet. Revija je segala daleč v Evropo, celo na Norveško, Švedsko, Dansko, v Belgijo, na Nizozemsko, v Italijo, Švico, Romunijo ter pokrivala vso Avstro – Ogrsko. Georg Hirth je objavljal še oglase za druge knjige predvsem s podroročja umetnosti, ki jih je tiskala njegova tiskarna in nasploh predstavil svojo umetniško založbo iz Münchna in Leipziga.
Franz Stuck – Franz von Defregger, Jugend 1896 št. 1, 2 str. 6
Slovenska umetnosta zgodovina revijo kajpada pozna, vendar pa ni naredila kompleksne analize vsega, kar je bilo tam pomembnega in je vplivalo na kulturno razgledanost naših intelektualcev in umetnikov, pa ne samo slikarjev. Pav tako revije nimajo naše knjižnice, da bi se posamezne letnike dalo fizično ogledati.
Georg Hirth, foto Wikipedija
Tako ostaja priložnost na Dunaju, recimo v knjižnici MAK, kjer imam na mizi posamezne letnike, nekaj sem jih opazil v dunajskih antikvariatih, a so zelo dragi.
Franz von Defregger – Avtoportret, 1888, foto Wikipedija
Vprašanje pa je, ali bi uspel vsaj prvih deset, petnajst letnikov kompletirati. Opazil sem namreč, da spletni prodajalci trgajo posamezne številke ali letnike na strani in potem prodajajo ilustracije ali pa naslovnice kot izvirnike, kar v nekem smislu so.
Arnold Böcklin – Spiel der Wellen, 1883
Že v jubilejnem ali tedaj prvem letniku 1896 me fascinira portret slavnega avstrijskega slikarja Franza von Defreggerja, ki ga je napravil kasneje še slavnejši Franz Stuck.
Franz Stuck – Im Spiel der Wellen (po Böcklinu)
Čeprav pod tekst ni podpisan, pa je iz letnega kazala razvidno, da je Stuck napisal tudi tekst o slikarju, ki je imel očitno tedaj svoj večer v okviru münchenske Allotrie.
Franz Stuck – Speisenkarte der Allotria, Jugend, 1896
Za münchensko umetniško društvo oziroma združenje Allotria (ustanovljeno leta 1873) pa je naslikal še Speisenkarte, se pravi naslovnico jedilnega lista, ki pa jo je objavil v Jugendu (Jugend 1896, str. 747).
Ilustracija za Allotrio
Slikar je sicer za Allotrio prispeval precej satiričnih risb in ilustracij, o čemer piše Julie Kennedy v svoji študiji Franz von Stuck und die Karikatur in der Allotria.
Franz Stuck – Študija akta, Jugend, 1896, str. 317
Stuck je objavil še celostransko študijo akta kot furijo za svojo sliko Das böse Gewissen (Jugend 1896, str. 317) in ilustracijo po motivu Böcklinove slike Im Spiel der Wellen za Kneipzeitung (Jugend 1896, str. 78). Jugend spreminja naslov Böcklinove slike iz Spiel der Wellen v Im Spiel der Wellen, kar je morda celo bolj prepričljivo.
Franz von Lenbach – Avtoportret, okrog 1879
Za predsednika Allotrie je bil leta 1879 izvoljen slikar Franz von Lenbach (1836 – 1904).
Wilhelm Busch – Franz von Lembach, 1875, foto Wikimedija
Franz Stuck – Das böse Gewissen, 1896
Naši slikarji so te umetnike (Stuck, Lenbach, Defregger) zelo dobro poznali. Anton Ažbe še posebej Stucka, saj je posredno vplival na nastanek njegove slikarske šole.
Villa Stuck na stari razglednici
Stuck je bil markantna osebnost in je na naše slikarje vplival poleg slikarstva še s svojo osebno karizmo, pogumom, organizacijsko spretnostjo in ne nazadnje življenjskim in umetniškim uspehom, kot ga naši, razen kasneje Riharda Jakopiča, vsaj za slovenske razmere, niso niti sanjali, kaj šele dosegli.
Villa Stuck kot muzej danes
Jakopič, tako kot ostali njegovi kolegi, zlasti Jama, ki je bil v Münchnu najbolj na tekočem, morda manj Grohar, ki pa je dobival posamezne številke v Škofjo Loko…, so brali Jugend in so bili dobro informirani, podobno pisatelj Ivan Cankar, pa pesnik Oton Župančič, zelo verjetno sta revijo vsaj poznala arhitekta Plečnik in Fabiani, pa mladi, na Dunaju študirajoči skladatelj Anton Lajovic, na Dunaju in v Münchnu študirajoči slikar Maksim Gaspari, bolj umetnostni zgodovinar in glasbeni zgodovinar Josip Mantuani, pa literarni zgodovinar Ivan Prijatelj, ki je bil zaposlen v Dvorni knjižnici in je vso literaturo lahko dnevno spremljal, spoznaval in prebiral.
Izdajatelj revije Jugend Georg Hirth leta 1900, foto Wikipedija/Nicola Perscheid
Paul Heyse – Fritz von Ostini, foto Wikipedija
Georg Hirth je bil iz umetniško-znanstvene družine. Njegov brat Rudolf Hirth du Frenes je bil slikar, brat Friedrich Hirth pa sinolog. Georg se je ukvarjal s statistiko, sodeloval je pri več časopisih statistično – upravnega značaja, kasneje tudi političnega (Augsburger Allgemeinen Zeitung).
Julius Knorr, foto Wikiwand
Prelomno je bilo srečanje s hčerko münchenskega založnika in podjetnika Juliusa Knorra Elise Knorr, s katero se je leta 1870 poročil; bilo mu je 29 let. Tedaj se je začel resneje ukvarjati z umetnostjo, še posebej umetniškimi izdelki oziroma izdelki umetne obrti (Kunstgewerbe), ki so se kasneje začeli uveljavljati pod posebnimi skupnimi stilnimi, slogovnimi, umetnostno – zgodovinskimi pojmi, ki so opredeljevali cele generacije predstavnikov smeri, šol in gibanj kot Ars and Craft, Jugendstill, Wiener Werkstätte, kasneje Art Deco, Bauhaus…
Angelo Jank je upodobil gospo Hirth s klobukom za naslovico 38. številke Jugend leta 1896
Hirth je z izkušnjami novinarja in založnika tedaj prešel v založništvo knjig s področja umetnosti. Na Dunaju so se izdelki umetne obrti kot množični ali namenjeni širšim krogom ljudi kot uporabnikom pojavili že ob odmevni Svetovni razstavi leta 1873, ko so zgradili Prater.
Georg Hirth
Georg Hirth je z družino Juliusa in Thomasa Knorra ter predvsem z njihovim finančnim vložkom ustanovil tiskarno Knorr & Hirth. Najprej so tiskali Münchener Neuesten Nachrichten, ki je sicer že obstajal, a ga je Julius Knorr kupil za 90 tisoč guldnov.
Sedež založnika Knorr & Hirth v Münchnu leta 1905, sedaj dnevnika Süddeutsche Zeitung
Leta 1894 so se preimenovali v Knorr & Hirth, Buch- und Kunstdruckerei oHG oziroma zatem Verlag. Do ustanovitve revije Jugend leta 1896 so si že nabrali precej izkušenj. Kasneje so skupaj sodelovali Thomas Knorr ter Georg in Elise Hirth.
Dr. Georg Hirth
Naslovnica 16. številke revije Jugend 18. aprila 1896, kot jo je napravil Josef Rudolf Witzel (1867 – 1924)
Fritz von Ostini (1861 – 1927) je kot urednik Jugenda znal pritegniti sodelavce, jim vzbudil zaupanje, kar se je kasneje med drugim pokazalo z njegovim avtorstvom številnih monografij o tedaj aktualnih umetnikih, kot so bili Eduard Grützner, Hans Thoma, Fritz von Uhde, Anselm Feuerbach, Arnold Böcklin, Franz von Defregger, Wilhelm von Kaulbach, Adolf Hölzel, Wilhelm Busch, Leo Samberger, Hugo von Habermann, Franz von Stuck…Nekatere njegove knjige in študije ponatiskujejo še danes.
Prva, notranja stran prve in druge številke revije Jugend januarja 1896
Pisal je še eseje, kritike, razprave, poezijo, prozo in satire na dnevnopolitične in nemške teme. Naši umetniki na Dunaju in v Münchnu so ga dobro poznali.
Fritz von Ostini – De Kleine Koning, izdaja v Amsterdamu
Fritz von Ostini – Der kleine König, 1909
Fritz von Ostini – Arme Seelen : Geschichten und Schnurren (druga izdaja leta 1910, prva 1905)
Josef Rudolf Witzel – Plakat za Wein Restaurant Jugend, München, 1891, litografija
Alois Gabl (1845 – 1893), foto Wikipedija
Fritz von Ostini je en semester študiral slikarstvo v Münchnu pri Aloisu Gablu in Ludwigu von Herterichu. Herterich je imel znane študente, kot so bili Richard Blume, Karl Caspar, Maria Caspar – Filser, Leo Delitz, Adolf Erbslöh, David Karfunkle, Käthe Kollwitz, Hermann Mühlen, Walter Püttner, Julius Seyler, Marie Dorotte Caroline Schorer.
Ludwig von Herterich (1856 – 1932), foto Wikipedija
Z Georgom Hirthom sta se verjetno spoznala, ker je bil Ostini že od leta 1887 sodelavec časopisa Münchener Neuesten Nachrichten kot likovni kritik in feljtonist. Kritike je pisal še za druge časopise. Za Münchensko secesijo (1892) je pisal predstavitvene razstavne tekste.
Fritz von Ostini, foto Wikipedija
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec