Wien Modern je pripravil nekaj programa tudi za otroke, lahko bi dodal “vseh starosti”. Poimenoval ga je Planet Globokar in je pravzaprav multimedijsko glasbeno gledališče slovenskega skladatelja Vinka Globokarja, kot ga v celoti kot Slovenca predstavlajo v vseh publikacijah.
Planet Globokar, vse fotografije Marijan Zlobec
Planet Globokar je na sporedu tri dni, skupaj kar petkrat dopoldan in popoldan v eni izmed dvoran v okviru kompleksa MQ na Dunaju, ki ima sicer v celoti toliko dvoran, da jih zlepa ne odkriješ, v celoti pa najbrž nikoli. Dvorana se sicer imenuje Dschungel, oder pa je št. 1.
Kaj bo naredil klarinet v vodi ?
Globokar je ustvaril svojo zvočno glasbeno delavnico, laboratorij ali Labor, kot jo predstavljajo. V laboratoriju se kajpada raziskuje; tu kaj je zvok, kdo ga proizvaja, kako, kakšni so njegovi efekti, kaj se da z njimi narediti kot posameznik ali koletiv. Kako se do zvokov in zvočnosti sploh lahko pride?
Brez pozavne pri Globokarju ne gre
Globokar je uporabil svoje večdesetletne izkušnje, da bi jih po svoje predstavil otrokom, jim približal svet glasbe na svoj, lahko bi rekli kulturolški in sociološki način, povsem mimo tistega, kar učijo otroke v glasbenih šolah.
Teater je v vsakem trenutku
Skupaj nastopa osem glasbenikov, inštrumentalistov, od violine, violončela, kontrabasa, trobente, pozavne, klarineta, saksofona, do tolkal in elektronike.
Glasbeniki so delavci v kombinezonih
Predstava ima svojega vodjo, sicer dirigenta in pozavnista Daniela Rieglerja, režiserja Manfreda Weissensteinerja, scenografa Wernerja Wallnerja, režiserja zvoka Wernerja Angerera, oblikovalko luči Nino Ortner, producenta Stephena von Löwisa. Producent je Studio Dan s partnerji v Hamburgu, Gradcu, na Dunaju. Projekt je sofinanciran iz programa Creative Europe EU in Ernst von Siemens Musikstiftung.
Glasba je lahko povsod, le odkriti jo je treba
Pomembna je igra, ne toliko čisto dramska, kot spontana, naravna, logična, ne le povezana z glasbo, ampak bolj glasbenim odkrivanjem in druženjem v manjšem koletivu.
In znati izvabiti zvok
Predstava nima glavnih oseb, ampak se vloge porazdeljujejo po inštrumentih in njihovih odrski trenutkih.
Zvok violončela je lahko podoben strojnemu
V bistvu se vse dogaja na relaciji uvodne zakritosti vseh inštrumentov pod rjuhami, prek njihovega postopnega odkrivanja, osvobajanja in ugotavljanja zvočnih možnosti novo odkritega ambienta, v katerem so delavci in delavke bolj naključni gosti.
Električni vrtalnik v les pa zvoku violončela
Ti gosti sprva mislijo, da nič ne znajo, potem pa preizkušajo svoje glasbene sposobnosti. Nimajo avtocenzure, ker niso “šolani”.
Pozavna ima svoj ekvivalent v motornem svedru
Seveda ne bi nič rekli o šoli, ker Globokar tega direktno nima. Bolj uživa v raznih efektih, ki so dovoljeni in zaželjeni.
Brušenje, strganje, krešenje…vse proizvaja zvok
Igranje po Globokarjevih notah
Brez večinoma nevidnega dirigenta s čudnimi vrtljivimi trobentami v predstavi ni mogoče
Magična razsvetljava v uvodnem delu predstave
Slovenska ljudska Je upihnila luč v nemščini
Zakaj je na konec predstave dodal slovensko melodijo Je upihnila luč, bo Slovencem, pa tudi Avstrijcem, ki prav tako radi prepevajo kot mi, jasno.
Slovo nastopajočih ob navdušenih aplavzih predvsem mladega občinstva.
Marijan Zlobec