Phace in Face ni besedna igra na festivalu sodobne glasbe Wien Modern, ampak nastop ansambla Phace, ki je izvedel kompozicijo Face sodobnega italijanskega skladatelja Pierluigija Billoneja.
Pierluigi Billone ob koncu izvedbe Face, vse fotografije Marijan Zlobec
Billone je pravzaprav pripravil svetovno praizvedbo približno enournega dela Face za glas in ansambel z letnico nastanka 2016.
Brez elektronike v sodobni glasbi ne gre
Tridnevni mini festival v prostorih Semperdepot je bil napovedovan kot “najbolj divji Billone” v vsej skladateljevi karieri. Kaj bi bilo tu “divje” sicer ne vem, navajeni smo na še vse kaj “hujšega”, pri čemer imam pripombo, da na kaj zares hudega še čakam. Kaj bi bilo to, si sicer znam predstavljati, a se bojim, da tako “hudega” skladatelja še nisem dočakal ali pa ga Bog še ni ustvaril.
Semperdepot se počasi polni
S tem sem nehote izdal svoje prepričane, da sodobna glasba še zdaleč ni rekla vsega, niti si ne upa dovolj, niti nima tistih vizij, ki bi si zagotovile seveda z ustvarjenimi in uprizorjenimi ali izvedenimi deli točko preloma ali bi bile prelomnega pomena, tako kot so bila mnoga v vsej glasbeni zgodovini.
Aplavz in ovacije za nastopajoče
Vizija razvoja je lahko ena izmed komponent, ni pa pogoj.
Semperdepot je odprt za sodobna dogajanja
Billone išče v svoji kompoziciji, v kateri igra ženski glas, težko bi rekel petje, pomemben delež, še posebej v spretnem dialogu s posnetim moškim glasom adhoc igralca in ženskim oblikovanjem glasu nizkega registra ter bolj “moškega” karakerja, sodoben pogled na “neharmonijo sveta”, če uporabim Hindemithov naslov opere Harmonija sveta kot biografijo slavnega astronoma Johannesa Keplerja (1571 – 1630) v iskaju matematičnih in fizičnih zakonitosti vesolja oziroma planetarnega sistema ter položaja Zemlje v njem.
Anna Claire Hauf
Billonejev zgolj mini svet je delna avtorefleksija, izražena le v nekaj stavkih, sicer pa je njegovo prepričanje povezano s čutnostjo glasbe in telesnim reagiranjem nanjo z “usti, rokami, telesom in dušo”, z vsem zvočnim, kar ga obdaja ali se dogaja. Raziskuje možnosti odprtega zvočnega prostora, kot ga lahko ustvari njegov izvajalski ansambel in hkrati ve za njegove omejitve, a tako, da je glasba vedno v toku ali obtoku, vedno v nečem novem, iskateljskem in najditeljskem.
Spekter izbranih inštrumentov v ansamblu Phace, v katerem igrajo glasbeniki iz Avstrije, Slovaške, Italije, Švice in Francije, je Billoneju omogočil dovolj široko, atraktivno, napeto, kombinirajočo, dialoško, individualno in kolektivno zvočno prezenco, lahko bi dodal izdelano do podrobnosti, s čimer je skladatelj pokazal, da natanko ve, kaj želi doseči, kako in koliko minut mu je za to potrebnih.
Emblem Wien Modern
Face je dirigiral Leonhard Garmd, glas ali vokal je prispevala Anna Claire Hauf, v ansamblu Phace pa so igrali: flavtistka Sylvie Lacroix, klarinetist Walter Seebacher, saksofonist Michael Krenn, E kitarist Yaron Deutsch, pianistka Mathilde Hoursiangou, tolkalca Berndt Thurner in Adam Weisman, violistka Ivana Pristasova, violončelist Roland Schueler, kontrabasistka Alexandra Dienz, adhoc igralec Alex Lipowski in režiser zvoka Alfred Reiter.
Še ena dvorana
Izvedba Face je dočakala velike aplavze in ovacije polnega prostora, v katerem je bilo okrog tristo ljudi.
Marijan Zlobec