Med najnovejšimi knjigami ZRC SAZU je nekaj posebnega že tretja knjiga Naravoslovja Plinija Starejšega iz zbirke Historia scientiae. Pravcati podvig celotnega prevoda pripravlja dr. Matej Hriberšek.
Prevajalec Matej Hriberšek, fotografiji Marijan Zlobec
Plinij Starejši je napisal toliko knjig, da se lahko samo čudimo, od kod je črpal vse znanje. Prevajalec iz latinščine dr. Hriberšek je na predstavitvi omenil Plinijevo pristnost čudenja in naravnost otroško navdušenje nad dejstvi iz narave, kot jih je spoznaval in sam odkrival. Eden izmed takih “ocvirčkov” je sobivanje človeka in delfinov ali “pomoč” delfinov človeku pri ribolovu. Plinij Starejši svoje opise “začini” in nadgradi z raznimi kulturološkimi dodatki.
Tretja knjiga Naravoslovja vključuje prevod treh knjig: od devete do enajste in komentar k njim.
Tu naj dodamo, da je ZRC SAZU doslej že izdal Naravoslovje I, v katerega je zajetih prvih šest knjig, ki je izšel leta 2012. Tu sta zajeti Kozmologija in Geografija. Leto zatem je izšel komentar h knjigi, ki ga je napisal dr. Matej Hriberšek z naslovom Po Plinijevem nebu in zemlji. Drugi del Naravoslovja II obsega Plinijevi dve knjigi, in sicer sedmo in osmo (Antropologija in Zoologija), skupaj s Hriberškovim komentarjem (2015).
V deveti knjigi pisec obravnava vodne živali (kite, delfine, želve, različne vrste rib ipd.), v deseti knjigi pa ptice (noj, različne ujede, pav, detel, perutnina, različne ptice pevke in selivke, mitološke ptice, ptičja jajca, jajca drugih živali, nekatere posebnosti živalskega sveta…).
Enajsta knjiga Naravoslovja 3 je posebnost, saj združuje dva dela; v prvem, krajšem delu predstavi žuželke (med njimi največ prostora namenja čebelam), v drugem delu pa obsežneje primerjalno anatomijo živih biti glede na posamezne organe in njihove funkcije, od človeka do žuželk.
Nasovnica
Plinij Starejši pogosto opisuje podvrste živalskih vrst, orisuje njihove posebnosti, predstavi njihov pomen za človeka in njihovo prisotnost v vsakdanjem življenju ljudi, verski pomen nekaterih živalskih vrst, mitološke vrste, posebne primere odnosa med ljudmi in živalmi ter druge zanimivosti.
Opise vseskozi nadgrajuje s krajšimi in daljšimi vsebinskimi zastranitvami, v katerih predstavi še posebej zanimive tematike, npr. školjke, iz katerih se pridobiva škrlat. Ne pozabi tudi na moraliziranje in kritiko tedanje rimske družbe.
Hriberšek je na predstavitvi omenil še nekaj bolj pikantnih podrobnosti, kot je omaka iz jezikov plamencev oziroma uporaba ptičev v gastronomiji, pri žuželkah pa Plinijevo postavitev čebele na prvo ali najpomembnejše mesto.
Današnjega bralca bodo še kako pritegnili opisi ork, delfinov, želv, morskih slonov, jesetrov… Plinij Starejši skuša odgovoriti na vprašanja, ali ribe spijo, koliko najdlje živijo, pa celo, kdo je prvi uvedel gojitvene bazene za murene…Zanima ga tudi, kdo je prvi ustanovil gojišče za polže. Posebej “moralna” tema je o sovraštvu in prijateljstvu med vodnimi živalmi.
Plinij Starejši ni bil edini ali sam pisec, ampak je pri svojih virih uporabil izsledke menda kar skupaj 512 avtorjev, vendar jih je bilo nekaj manj; “le” 473, med njimi 146 rimskih in 327 grških piscev.
Vseh knjig Naravoslovja Plinija Starejšega je kar sedemintrideset. Matej Hriberšek jih želi prevesti in komentirati vse.
Marijan Zlobec