Celjska Mohorjeva družba je v svoji knjigarni na Nazorjevi pripravila literarno matinejo z udeležbo uglednih gostov; najprej avtorja najnovejše knjige Filozofija narave drr.Jožeta Hlebša, potem gosta, patra, filozofa in teologa dr.Edvarda Kovača in nekdanjega dolgoletnega glavnega urednika CMD mag. Jožeta Faganela.
Drr. Jože Hlebš, vse fotografije Marijan Zlobec
Filozofija narave je že po naslovu zanimiva knjiga, ki bo bralca takoj pritegnila s svojo sistematičnostjo, jasnostjo ali klenostjo jezika, lahko bi rekli z zgodovinskim razvojni lokom od uvodnega poglavja s skupno oznako Filozofija o naravi (opisa predmeta raziskave in osnovnih vprašanj, kaj filozofija o naravi sploh lahko izreče, preko “znanstvene” filozofije, različnosti naravoslovnih ved, filozofije narave, metafizike in filozofije narave), drugega poglavja O bistvu narave, v katerem so zlasti aktualne tri teme: narava kot statična bit, narava kot dogodkovnost in narava kot bit in dogajanje. Najbolj “futuristično” je zadnje poglavje O naravi kozmosa.
Izjemen je že en sam Hlebšev stavek:”Kozmos ne po svojem bistvu in ne po svoji biti ni nujen.”
Ravnateljica CMD dr. Tanja Ozvatič
Dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe je uvodoma poudarila, tako kot je pred tem ugotovil že Heraklit, namreč da se narava rada skriva, razkrivanje njenih skrivnosti pa je velika pustolovščina.
“Čim globlje znanost prodira v notranje bistvo narave, toliko bolj skrivnostne so njene brezdanjosti, ki se nam odpirajo. Vsaka posamezna naravoslovno – znanstvena disciplina obravnava samo določen izsek resničnosti, ki ga preučuje s posebnimi, zanjo tipičnimi metodami. Zato tudi ne obstaja neka enotna znanstvena podoba o svetu, ampak imamo različne podobe sveta, ki se z znanstvenim napredkom tudi spreminjajo.”
Tiskovna konferenca
Vprašanje pa je, ali lahko ravno filozofija dojame neizmerno globino narave in reče o njej kaj bolj določnega ali za bralca interesantnejšega, kot na primer fizika ali biologija ?
Dr. Edvard Kovač
Pater frančiškan, teolog in filozof dr. Edvard Kovač je uvodoma spregovoril o svojem prvem spoznavanju dr. Hlebša v pogovorih z njegovim profesorjem dr. Janezom Janžekovičem, kakih deset let poprej, predno se je s filozofom osebno spoznal. Hlebš je namreč večinoma študiral po dveh fakultetah v Ljubljani (Kemija na FNT in Biologija na Biotehnični fakulteti) ter še kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, na Salzburški univerzi, kjer je na Filozofskem inštitutu s statusom samostojne filozofske fakultete pri Teološki fakulteti doktoriral na temo biofilozofije Bernharda Renscha (1900 – 1990). Do upokojitve leta 2000 je na tem inštitutu deloval kot profesor za področje filozofije narave in filozofije naravoslovnih znanosti. Hlebš je ob tem na ljubljanski Teološki fakulteti študiral še filozofijo pri dr. Janezu Janžekoviču in dr. Antonu Trstenjaku.
Kovač je ob predstavitvi avtorja in njegove knjige poudaril predvsem njeno etičnost. Knjiga, ki kaže širok spekter filozofije narave, bralca osvobaja in mu hkrati dopušča osebno odločitev ali odnos do resnice.
Mag. Jože Faganel
Drr. Jože Hlebš se zaveda, da filozofijo narave nujno dopolnjujejo naravoslovne znanosti in le z njimi lahko tvorijo neko znanstveno celoto. Kot biolog, kemik in filozof ter teolog ima pravzaprav zelo redke skupne študije in izkušnje, da zna ločiti med “mejami spoznanja” in hkrati oceniti dospelost vseh znanj skozi zgodovino, kot jih zelo podrobno in jasno predstavlja v svoji knjigi.
Hlebš ve, kje so meje fizike; tam, kjer se nekaj ne da več meriti. Podobno so meje pri drugih naravoslovnih vedah. Omenja celo DNK.
Sam vesolje bolj predstavlja kot kozmos, ker v tem vidi pojem urejenosti in kvalitete.
Drr. Jože Hlebš
Hlebš se zaveda, da ima vsaka znanost svojo metodologijo in svoj predmet raziskave ter ustvari svojo podobo o svetu. Knjiga uvaja dialog med filozofi in naravoslovci, med teologi in laiki, dovoljuje zastavljanja vsakršnih vprašanj. To ni katekizem.
Biti odprt je znamenje modrosti. Hlebš razmišlja o prapoku, pramateriji, o nekaterih najbolj aktualnih domnevah ali celo trditvah, kot na primer svetovno znanega angleškega fizika dr. Stephena Hawkinga, češ da je planetov v vesolju najmanj deset na petstoto potenco, pa da je vesolij lahko več. Zanimive so primerjave nekaterih telorij o nastanku sveta, kot najmanjša mera časa obstoja vesolja, to je 10 na minus 43 sekunde…Ne boji se zastaviti niti vprašanj, ali je bil začetek sveta res s prapokom pred 13,7 milijartde leti in ali naj bo Bog zapisan z veliko ali malo začetnico (v knjigi sta objavljeni po smislu in funkciji obe verziji). Za Hlebša je Božje ustvarjanje neprimerno globlje, kot si ga predstavljajo t.i. “krščanski evolucionisti”. Ne nazadnje, bi lahko Bog ustvaril toliko vesolij, kot bi hotel.
Naš znanstvenik in filozof drr. Hlebš se zelo dobro zaveda, da je vse, kar ugotavljata naša znanost in filozofija zgoj sposobnost človeka, da nekaj ugotovi. Kakorkoli “obračamo” in beremo, ostaja o vsem zgolj človekova perspektiva, znanje in sposobnosti.
Marijan Zlobec