Založba ZRC SAZU je predstavila prvo knjigo iz zelo obsežnega nekdanjega projekta Avstro – ogrska monarhija v besedi in podobi, ki je izhajal med letoma 1885 in 1902. Zelo zoženo slovensko izdajo sta uredili Monika Kropej Telban in Ingrid Slavec Gradišnik, tekste prevedla Alenka Novak, komentarje pa prispevale Helena Ložar Podlogar, Maja Godina Golija in Monika Kropej Telban.
Naslovnica knjige
Knjiga Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild je pravzaprav izhajala v zvezkih, skupaj jih je bilo 397, zatem zvezanih v 24 knjig. Celota je na koncu imela 12.596 strani. Izšla je še madžarska verzija, ki pa je imela enaindvajset knjig. Skupaj je bilo objavljenih kar 587 prispevkov in 4529 ilustracij. Pri celotnem projektu je sodelovalo 432 avtorjev.
Kronski princ nadvojvoda Rudolf (1858–1889), foto en.wikipedija.org
Projekt je nastajal na pobudo prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa (1858–1889) kot domoznanska zbirka z enciklopedičnimi ambicijami. Zvezčiči so izhajali v nemščini na Dunaju, v madžarščini pa v Budimpešti.
Celotna izdaja 24 knjig, foto www.buchfreund.de
V nemški izdaji sta bila dva zvezka oziroma knjigi namenjeni pregledu celotni zgodovini, v ostalih 22 knjigah pa so predstavljeni narodi, ki so živeli v takratnih kronskih deželah monarhije: Spodnji Avstriji, Zgornji Avstriji, na Tirolskem, Solnograškem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Primorju, Dalmaciji, Hrvaški, Ogrski, na Češkem, Moravskem, v Šleziji, Galiciji in Bukovini, nazadnje še v Bosni in Hercegovini ter Slavoniji.
Original ene knjige, foto www.zvab.com
Vsebina je v vseh knjigah razporejena v enotnem zaporedju poglavij o pokrajinskih značilnostih, predzgodovini, zgodovini, narodopisju, glasbi, književnosti, arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu, obrti in gospodarskem življenju. Cilj dela je bila enakovredna predstavitev vseh narodov dvojne monarhije, ki bi prispevala h krepitvi in spoštovanju »različnosti v enosti«.
Kronski princ Rudolf na redakcijskem sestanku za projekt Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, risba po lesorezu Wilhelma Gauseja, prvi z leve je naš Fran Miklošič, foto www.habsburger.net
V prvi slovenski knjigi so objavljena poglavja o Štajerski, Porabju in Prekmurju ter Koroški, spremljajo jih komentarji o značaju zbirke in o obravnavah slovenske narodopisne podobe,
materialne kulture ter pripovednega in pesemskega izročila. V drugi knjigi bodo sledila poglavja o Slovencih na Kranjskem in Primorskem.
Predstavitev prve knjige obsežnega projekta, foto www.habsburger.net
Nekdanje dežele so bile obravnavane v različnih zvezkih ali knjigah, tako sedanje slovenske, tedaj pa so veljale deželne meje, ki se niso prekrivale s tam živečimi narodnimi ali etničnimi skupinami.
Ena izmed knjig iz antikvariatov, foto www.ztichlaklika,cz
Slovenci so obravnavani kar v okviru petih kronovin in v štirih knjigah: Štajerska, Koroška in Kranjska, Primorska ter Madžarska.
Zemljevid monarhije iz leta 1899, foto www.familienkunde.at
Enotna zasnova zvezkov je omogočala enakovredno predstavitev vseh dežel in ljudstev oziroma narodov z Rudolfovo željo, da bi vsi začutili pripadnost dvojni monarhiji. V resnici pa je odprl oči posameznim narodom, da so v tem začeli gledati sebe in nase kot možno samostojnost, tako da so se okrepila nacionalna čustva, kar se je pokazalo po Rudolfovi smrti, zlasti ob velikih dunajskih sprevodih ob petdesetletnici in šestdesetletnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. leta 1898 in 1908. Tega Rudolf ni dočakal, saj se je v aferi Mayerling ustrelil.
Ingrid Slavec Gradišnik, foto Marijan Zlobec
Sedanja prva knjiga o Sloveniji prinaša izbrana etnografska poglavja o Slovencih, in sicer iz Štajerske (Ljudsko življenje, šege in povedke Slovencev avtorja Franza Hubada, Jezik Slovencev Josefa Šumana in Fizične značilnosti prebivalstva Emila Zuckerkandla), Onstran Donave (Vendi v Zalski in Žalski županiji Valentina Bellosicsa) in Koroške (Ljudski značaj, noše, šege in navade Rudolfa Waizerja in Franza Franziscija ter Miti, povedke in ljudske pesmi Slovencev Johanna Scheinigga).
Če pogledamo strukturo nemških knjig, vidimo, da je knjiga Štajerska izšla leta 1890 kot sedma knjiga kompleta, Koroška in Kranjska je izšla leta 1891 kot osma knjiga, Primorska (Gorica, Gradiška, Trst in Istra) leta 1891 kot deseta knjiga in knjiga o Madžarski leta 1896 kot četrta knjiga o Madžarski, ki ji je bilo sicer v zbirki namenjenih šest knjig. Dalmacijo je obravnavala enajsta knjiga iz leta 1892, Bosno in Hercegovino dvaindvajseta knjiga iz leta 1901, Hrvaško in Slavonijo štiriindvajseta iz leta 1902.
Franc Hubad, foto Ilustrirani Slovenec, 1928
Slovenski komentarji v prvi knjigi Helene Ložar Podlogar, Maje Godina Golija in Monike Kropej Telban govorijo bolj na splošno in vključujejo še ne objavljene knjige, ne komentirajo pa konkretne, vse objavljene tekste in vse njihove avtorje. Največ pozornosti je deležen “narodopisni pisatelj” (Janko Šlebinger) Franc Hubad, ob njem pa še Franz Franzisci, Rudolf Waizer, Johann Scheinigg, Balint (Valentin) Bellosics…v razpravi Helene Ložar – Požar.
Emil Zuckerkandl, foto personal.fimnet.fi
Žal pa je povsem prezrt najslavnejši avtor, to je nevrokirurg Emil Zuckerkandl, ki je napisal primerjalno analizo o fizičnih značilnostih prebivalstva na Štajerskem, to je Nemcev in Slovencev. To je sijajen tekst, ki po njegovi analizi dokazuje, da so bili Slovenci po rasti višji od Nemcev, po zdravju pa bolj zdravi od Nemcev… Prevajalka uporablja dosledno Nemci, v resnici pa gre za Avstrijce na Štajerskem. Iz celotne knjige izzveni, kot da so bili Slovenci že tedaj splošno znani kot narod, Avstrijci pa le kot Nemci.
Marijan Zlobec