Z zadnjo popoldansko tiskovno konferenco na Pergoli v Križankah se je za novinarje skorajda že končal 64. Ljubljana Festival. Drevi in jutri ob 20. uri bosta še dve predstavi ruskega Akademskega državnega baleta Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga Up and Down.
Prizor s predstave Up and Down, foto Festival Ljubljana
Direkor Festivala Ljubljana Darko Brlek je nekoliko popravil številke glede skupnega števila obiskovalcev vseh prireditev, kot so jih poslali v prvi verziji poročila. Gledalcev je bilo manj kot lani, in sicer okrog 45 tisoč, to pa zato, ker je bilo lani skupaj kar sedemnajst predstav muzikala Mamma Mia!, letos pa le dve.
Druga pomembna informacija pa se dotika strehe v Poletnem gledališču v Križankah. Pričakujejo, da bo povsem dokončana do maja prihodnjega leta.
Tomaž Domicelj, foto Marijan Zlobec
Tretja pa se nanaša na celoten kompleks Križank, ki so razglašene za kulturni spomenik nacionalnega ali državnega pomena.
Piotr Beczala in Marijan Zlobec, foto Janez Platiše
Ljubljana Festival je v tem poletju poskrbel za nekaj odkritij, kot so to zapisali v nekaterih medijih. Mednje vsekakor spada gostovanje Eksperimentalnega klubskega teatra La Mama iz New Yorka.
Prvič smo lahko v Sloveniji videli plesni spektakel Sisi – bilo je nekoč v času cesarja, s svojim čudovitim basbaritonom nas je počastil prvovrstni nemško – urugvajski pevec Erwin Schrott, ob koncu pa še poljski tenorist Piotr Beczala, ki ga mnogi imajo za prvega tenorista na svetu.
Predstava Konfucij, foto Festival Ljubljana
Med slovenskimi skladatelji je bilo premierno izveden Koncert za harfo in godala Iva Petriča, bili smo tudi na predstavitvi kamnitih in keramičnih zvočnih skulptur v okviru avtorskega projekta skladatelja Pavla Mihelčiča Zeleno polje, rdeča prst, pa na koncertih z deli Gorana Bojčevskega, Vita Žuraja, Nine Šenk, na posebnem avtorskem večeru Snežna kraljica Tine Mauko…
Goran Bojčevsko, foto Marijan Zlobec
Največje število novinarjev in snemalnih ekip je obiskalo koncert legendarne skupine Laibach, ki je ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija premierno izvedla popolnoma novo delo, 30-minutno avtorsko kompozicijo po motivih Krsta pri Savici Franceta Prešerna.
Darko Brlek, foto Marijan Zlobec
Prav tako smo letos imeli priložnost poslušati kar dva mladinska orkestra, Mediteranski mladinski orkester, ki združuje nadarjene glasbenike mlajše generacije iz držav Sredozemlja ter Mladinski orkester Evropske unije, ki združuje mlade glasbenike iz vseh držav Evropske unije. V sklopu evropske turneje Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama pa so glasbeniki iz Mednarodnega orkestra Ljubljana, Akademije Branimirja Slokarja, imeli edinstveno priložnost igranja uvodne skladbe z enim izmed najboljših orkestrov na svetu.
Z Londonskim simfoničnim orkestrom pa je kot solistka nastopila slovenska violinistka Lana Trotovšek.
Otello in Desdemona, foto Festival Ljubljana
Na Festivalu Ljubljana so bili veseli izjemnega medijskega odmeva – za prireditve v okviru 64. Ljubljana Festivala se je akreditiralo več kot 500 novinarjev, fotografov in snemalcev, ki so med 1. aprilom in 6. septembrom pripravili več kot 1800 prispevkov. Začetke nekaterih prireditev in nekatere novinarske konference so letos prenašali v živo na spletni strani Prenosov v živo in FB-profila Festivala Ljubljana.
Denis Macujev, foto Marijan Zlobec
Kot zanimivost lahko omenimo, da je kar nekaj letošnjih solistov igralo na dragocene zgodovinske inštrumente. Natalie Clein igra na Guadagninijev violončelo modela Simpson iz leta 1777, Julian Rachlin igra na Stradivarijevo violino »ex Liebig«, izdelano leta 1704, ki mu jo je posodila Angelika Prokopp Privatstiftung, Nadežda Tokareva igra na violino Nicolòja Gagliana iz leta 1765, Sergej Krilov igra na violino iz leta 1994, ki jo izdelal njegov oče Aleksander Krilov, v Londonu živeča slovenska violinistka Lana Trotovšek pa igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750, ki ji jo je posodil zasebni dobrotnik Jonathan Stone iz Londona. Lana je violino postopoma odplačala in je sedaj povsem njena.
Aplavz za predstavo Pilad še pred Križevniško cerkvijo, foto Marijan Zlobec
Zapomnili si bomo kitajski balet Konfucij, ki je nastal v režiji in koreografiji Dexin Kong, ki je 77. generacija potomstva po slavnem filozofu Konfuciju.
Denis Macujev v SF, foto Marijan Zlobec
Zelo bogat je bil komorni program. Prisluhnili smo hornistoma Andreju Žustu in Stefanu Dohru, ki sta oba člana slovitih Berlinskih filharmonikov. Odličen je bil koncert ruske violinistke Nadežde Tokareve in pianistke Natalije Morozove, sijajen večer z violinistom in dirigentom Dmitrijem Sitkoveckim, ki se mu je pridružil še violinist Janez Podlesek.
Julian Rachlin, foto Marijan Zlobec
Na festivalu je imel pomembno vlogo Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Omenimo lahko še zanimiv izvor imen dveh zasedb, in sicer Godalni kvartet Elysée nosi ime po izrazu iz grške mitologije za čarobni vrt – domovanje duš junakov, genijev umetnosti in krepostnih ljudi; ime državnega koreografskega ansambla Beriozka, ki pomeni majhna breza, pa nosi ime iz verza ruske ljudske pesmi Na polju je breza stala.
Letos je festival sodeloval, kot rerčeno, s številnimi svetovnimi orkestri, eden med njimi, Litovski komorni orkester, je celo prvi orkester iz Litve, ki je dobil dovoljenje za gostovanja zunaj nekdanje Sovjetske zveze.
Laibach v predstavi Tako je govoril Zaratustra v Preddverju Križank, foto Marijan Zlobec
Največje ovacije ne vsem festivalu, na drugem večeru pravi delirij, pa je dožival ruski pianist Denis Macujev z dvema izvedbama Sergeja Rahmaninova; prvi večer Drugega klavirskega koncerta, drugi večer pa Tretjega. Izjemen odmev pa je dočakal še makedonski pianist Simon Trpčeski.
Marijan Zlobec