Nor večer, bi z eno besedo lahko opisal koncert opernih arij slavnega poljskega tenorista Piotra Beczale, stalnega opernega partnerja Ane Netrebko na opernih odrih MET v New Yorku, na Salzburških slavnostnih igrah, nazadnje v debitantskem Lohengrinu za oba pevca v Semperjevi operi v Dresdnu…Tokratni večer v okviru 64. Ljubljana Festivala je bil sinoči v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Piotr Beczala je vzdržal strahotno moč elektrike, vse fotografije Marijan Zlobec
Bilo je toliko stvari, kot se reče, čeprav ni šlo za “stvari”, ampak za ljudi, da bo treba odpreti več strani ali prispevkov na tem WordPressu.
Ni ga streslo.
A je najbolje, da začnemo od konca, ne pa od začetka, tako kot vsi.
Beczala je žarel od sreče, še bolj kot na koncertu.
Kot veste, pride vse najboljše šele na koncu, ko zmanjka vsega, dober organizator pa hrani nekaj še skritega za posebne in drage goste.
Postavil se je v držo Lohengrina, ki se bo z mečem spopadel z brabantskim plemičem Friderikom Telramundom in ga premagal.
Slavni poljski tenorist Piotr Beczala je dobro vedel, v kakšnem okolju se je po koncertu znašel, ko je v Galeriji Cankarjevega doma uzrl portret svetovnega znanstvenika, genialnega Nikole Tesle.
Tiho je čakal, da se je ambient umiril in večina gostov že odšla, ko je v družbi le še peščice organizatorjev njegovega koncerta in ožjih spremljevalcev lahko pogledal razstavo in še posebej sprejel izziv, da bo preizkusil srečo, kaj se zgodi, če v rokah drži dva milijona voltov elektrike.
Zbiranje informacij in poguma.
Napeljevanje in izziv.
Prepričevanje, da je vredno zastaviti življenje za eksperiment Nikole Tesle.
Spopad z žarečima električnima palicama.
Prepričevanje žene, da je ostal živ.
Skrivnostni nasmeh Nikole Tesle.
In Piotra Beczale hvaležno vzdržljivi ženi za svojim pametnim telefonom.
Marijan Zlobec