Slavni italijanski dirigent Daniele Gatti se je veselil svojega vnovičnega obiska Ljubljane. Pri nas je namreč že bil, in sicer s Francoskim nacionalnim orkestrom iz Pariza v Zlatem abonmaju Cankarjevega doma. Tokrat je v Ljubljano, kot je povedal, na 64. Ljubljana Festival prišel iz Salzburga v sredo popoldan po torkovem večernem koncertu v Salzburgu.
Dirigenta Živa Ploj Peršuh in Daniele Gatti, vse fotografije Marijan Zlobec
Ljubljano je želel doživeti vsaj en prost dan, da se je malo razgledal in bil v sredo zvečer sam s prijatelji v stari Ljubljani, poleg tega pa je obiskal še Mednarodni orkester Ljubljana, ki je vadil v Unionski dvorani Grand hotela Union pod dirigentsakim vodstvom Žive Ploj Peršuh.
Darko Brlek in Daniele Gatti
V Ljubljani ga je po koncertu najbolj zanimala glasbena zgodovina mesta. Presenečen je bil, da ima Ljubljana kar tri orkestre, redno opero in balet ter da je v Cankarjevem domu možno izvajati opere. Ljubljana se mu je zdela precej podobna Salzburgu.
Gintautas Kevišas je izkušen menedžer in direktor.
V Gallusovi dvorani ni opazil, da se da marsikaj spremeniti, na primer spustiti del odra tako, da nastane orkestrska jama za izvajanje oper. kaj vse je bilo izvedeno samo v okviru Ljubljana Festivala, mu je razložil Darko Brlek, še posebej je omenil Marijino gledališče iz Sankt Peterburga in Bolšoj Teater iz Moskve.
Daniele Gatti je postajal vse boljše volje.
Najbolj ga je zanimalo, kaj vse je Gustav Mahler izvajal oziroma dirigiral v Ljubljani in če se je potem v mesto še kdaj vrnil, ko je bil že slaven.
Nasmeh ni izviral le iz glasbenih tem.
Vaclava Talicha je sicer poznal, vendar je povedal, da oni njegov priimek izgovarjajo kot Talič.
Daniele Gatti in popularni Stanko v Asu.
Zelo ga je zanimalo glasbeno življenje med prvo svetovno vojno, zlasti prepletanje slovenske in nemške glasbene kulture v mestu in kako dolgo so Nemci še bili v Ljubljani po koncu vojne. Zanimali so ga glasbeni vplivi, tako italijanski kot nemški oziroma avstrijski.
Pajo in Daniele Gatti.
Da je bil mladi dirigent Fritz Reiner v Ljubljani seveda ni vedel, je pa poznal njegovo kasnejšo pot in delovanje v Chicagu. Zelo so ga zanimali nekateri glasbeniki, ki jih je sam poznal, kot slavni Lovro von Matačić, za katerega je povedal, da ga je kot otrok hodil poslušat na njegove koncerte v Milanu in da je bil izjemen dirigent za Brucknerja Wagnerja in Straussa. Prav tako se je spomnil hrvaškega violončelista Antonia Janigra. Rad bi obiskal Dubrovnik, pa še druga obmorska mesta in otoke.
Generalni direktor Kraljevega orkestra Concertgebouw Jan Raes in Darko Brlek.
Zanimali so ga odnosi med Hugom Wolfom, Gustavom Mahlerjem in Antonom Krisperjem, še posebej v kontekstu Mahlerjevega bivanja v Ljubljani.
Živa Ploj Peršuh in Jan Raes.
Ko je izvedel za prepis Beethovnove Pastoralne simfonije z Beethovnovimi lastnoročnimi zaznamki, je takoj dejal, da si mora to ogledati. Kdaj bo to storil, je skrivnost, saj je danes že odpotoval na Dunaj in potem v Grafenegg, kjer bo zvečer imel že naslednji koncert.
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik in Darko Brlek.
Danile Gatti se bo v Ljubljano vrnil sedaj že s svojim orkestrom Concertgebouw čez dve leti. V tem kontekstu so ga zanimali ljubljanski zbori.
Nelida Nemec in Mirsad Begić.
Darko Brlek mu je potem podrobno razlagal, kako je bilo z izvedbo Mahlerjeve Osme simfonije na Kongresnem trgu.
Direktor Nacionalne litovske opere iz Vilne Gintautas Kevišas s svojo ženo.
Gatti je opazil Mahlerjev spomenik v Ljubljani in se ob tem spomnil, da slavni italijanski dirigent Arturo Toscanini, ko mu je Mahler v New Yorku pokazal partituro svoje Pete simfonije, ni niti trznil.
Daniele Gatti s svojimi glasbeniki.
Zelo je bil presenečen, da je ob raziskovanju Mahlerjevega življenja Ljubljano obiskal slavni francoski glasbeni zgodovinar Henry – Louis de la Grange, avtor najobsežnejše biografije o Mahlerju, ki v več knjigah obsega 4000 strani. La Grange, rojen leta 1924, še ustvarja.
Anton Peršuh in Živa Ploj Peršuh
Verjetno bi rad na naslednjem koncertu izvedel Verdijev Requiem ali kaj, kar bi lahko povezalo nizozemsko oziroma v tamkajšnjem orkestru, ki združuje glasbenike iz petindvajsetih držav, mednarodno glasbeno kulturo, s slovensko.
Darko Brlek zna pridobiti glasbenike za vnovično gostovanje na Ljubljana Festivalu.
Najbolj ga je zanimalo, kakšna je izvirna slovenska glasbena kultura, kdo so mednarodno znani slovenski skladatelji in če imamo izvirno slovensko opero. O Vinku Globokarju je bolj mislil, da je pozavnist kot skladatelj. Zanimali so ga mladi slovenski skladatelji, kdo med njimi je najbolj nadarjen. Pozanimal se bo za Vita Žuraja.
Glasbeniški objem je možen, kot veste, samo med pravimi glasbeniki.
Ob informacijah o Mariju Kogoju in njegovi operi Črne maske, ga je bolj natanko zanimalo, kje, kdaj in pri kom je na Dunaju študiral ter kakšna je dramska operna snov ter glasbeni stil.
Marijan Zlobec