Lepo je bilo poslušati Borisa Pahorja na njegov sto tretji rojstni dan, ki ga po tradiciji vsako leto najprej obhaja v Ljubljani, najraje pa v knjigarni Konzorcij s kakšno novo svojo knjigo. Tokrat je Cankarjeva založba pripravila knjigo V imenu dialoga Dnevniški zapisi. Knjiga obsega dnevnike iz leta 2005 in še kasnejše spominske zapise, govore, korespondenco, dnevnike, polemike, svetovne odmeve na njegov stoti rojstni dan iz let med 2013 in 2016.
Borisa Pahor: “O ujetnikih v taboriščih ne govori noben mednarodni dan spomina”, vse fotografije Marijan Zlobec
Slavljenec je v neverjetni kondiciji, zato niti ne preseneča, da je na povabilo predstavnice slovenskega zunanjega ministrstva, naj bi 9. decembra, na mednarodni dan spomina na žrtve genocida, predaval v Ljubljani, takoj odgovoril, da bo prišel, četudi bi moral priti ali se pripeljati na vozičku.
Pahor je najprej dočakal nagovor predsednika uprave Založbe Mladinska knjiga Petra Tomšiča, ki je med drugim spomnil na sedemdesetletnico Pahorjevega prijateljevanja z Edvardom Kocbekom in sedemdesetletnico Zaliva.
Pahor je z mnogimi primeri iz Evrope poudaril, kako pomembna je za Slovence ne le narodna identiteta, ampak predvsem zavest o slovenstvu in njegovi pripadnosti.
Pahor je imel za svojim hrbtom celo skladovnico svojih zadnjih dveh knjig, na desni steni pa spet celo skladovnico vseh njegovih še dosegljivih knjig v mnogih jezikih.
Boris Pahor in urednik njegovih knjig Zdravko Duša.
Pahor je najprej spregovoril o svoji ženi Radoslavi Premrl, sestri narodnega heroja Janka Premrla, kako mu je pomagala pri izdajanju in širjenju revije Zaliv. Njej je posvetil Knjigo o Radi.
Boris Pahor se je veselil obiska sina Adrijana Pahorja, šolnika, publicista in zgodovinarja.
Pahor je ob svojem rojstnem dnevu nazdravil Sloveniji in slovenstvu. Predvsem pa je poudaril: “Naj živi slovenska kultura !”
Boris Pahor se podpisuje novinarki Nevi Zajc.
Na vprašanje, ali je danes možen fašizem v Evropi in kako ga prepoznavamo, je Pahor odgovoril na primeru zapisa Umberta Eca, ki je o fašizmu in njegovi vsebini spregovoril v desetih točkah. Z nekaterimi se Pahor ne strinja. Slikovito pa je ilustriral, kaj bi bila po njegovem že neka oblika fašizma, namreč to, da je lahko predsednik slovenskega parlamenta nekdo kot predstavnik le ene stranke. Odgovor na to vprašanje bi moral poiskati najprej v opredelitvi fašizma, kaj je. Fašizem je možen, čeprav so njegove razlage in vsebine različne. Po Pahorjevem prepričanju se je fašizem rodil že pred komunizmom.
Borisa Pahorja je pozdravila zgodovinarka dr. Mira Cenčič.
Boris Pahor je veliko govoril o globalizaciji sveta in ohranjanju identitete posameznih držav ob tem. Globalizacija se lahko dogaja na neki ravni, a samo z upoštevanjem pluralizma držav in narodov.
Boris Pahor piše posvetilo v knjigo Tatjani Rojc.
Boris Pahor je veliko govoril o evropskih jezikih, ki so manjšinski ali jeziki manjšin, zlasti na primerih dogajanja ali položaja teh jezikov v Franciji, Španiji in Italiji. Francozom oziroma Franciji zameri, da ne skrbi za ohranjanje teh jezikov in kultur, čeprav jih uradno ne prepoveduje. Podobno je v Španiji, v Italiji pa je sedaj priznanih dvanajst jezikov kot jezikov manjših v državi.
Likovni umetnik Thomas Soriano in Evgen Bavčar.
Boris Pahor je proti članstvu Slovenije v NATO. Po njegovem bi bilo za Slovenijo veliko bolje, da bi izpostavila in poudarila svoje kvalitete na področju kulture, znanosti, medicine, naravnih lepot in darov…
Pahor se je v knjigarni hitro znašel ob mizi s svojimi najnovejšimi knjigami.
O pogledih na možne Združene države Evrope pa je menil, da je to možno predvsem na ravni ekonomskega sodelovanja z ohranitvijo pluralnosti in dialoga. Nasploh je v svetu kot največjo potrebo izpostavil prav dialog, ki ga je premalo.
Njegova teza je, da bi morala nastati neka svetovna skupnost ali svetovni kongres ali svetovni parlament, ki bi spregovoril o človeštvu z etičnega vidika. V njem bi bili znanstveniki, umetniki, filozofi, književniki, pesniki, pisatelji, predstavniki različnih cerkva…Pri tem pa Pahor ni omenil Združenih narodov.
Boris Pahor v razvnetem monologu.
Boris Pahor je zelo odločno nastopil proti predavanjam v angleščini na univerzah v Sloveniji.
Pahor je prav tako pozval človeštvo, naj pokaže, česa je zmožno, če je že naredilo ovco “brez samca zraven.”
Boris Pahor je najprejel prejel čestitke Petra Tomšiča iz Mladinske knjige in sina Adrijana.
Boris Pahor s svojim sinom Adrijanom.
Sinovski poljub.
Jurij Kufersin in Tatjana Rojc.
Boris Pahor se podpisuje v knjigo prijatelju Petru Kovačiču Peršinu.
Evgen Bavčar in Jurij Kufersin, predsednik ZSŠDI, Združenja slovenskih športnih društev v Italiji.
Boris Pahor je posebej intimno pozdravil prijatelja Evgena Bavčarja
Boris Pahor prihaja v knjigarno v spremstvu predsednika uprave Založbe Mladinska knjiga Petra Tomšiča, ki pozdravlja Evgena Bavčarja.
Boris Pahor je glede religije, sebe kot krščenega otroka in kasneje semeniščnika, vsaj posredno predstavil kot človeka, ki o Bogu in religiji lahko vsaj polemizira, tako kot z veliko bolj vernim pisateljem Alojzem Rebulo, čigar stališče je: “Kako bo človeška pamet sodila o božji pameti?”
Boris Pahor se zahvaljuje za čestitke.
Boris Pahor se sicer ni izjasnil o tem, ali je v resnici ateist, ker tega ni rekel in ne razmišljal na tak način. Ko je omenil žrtve potresa v Italiji pred dnevi in druge grozote, kot jih je ponovno opisoval iz dogajanja v taboriščih med drugo svetovo vojno, kjer je bil ujetnik, je pripomnil, da v Bogu še ni odkril njegove dobrote, možno pa je, da je vsemogočen in vse drugo, kar učijo.
Pahor je ponovil filozofovo misel:”Jaz sem globoko religiozen, ker se klanjam pred misterijem življenja, nisem pa veren.”
Nazdravil pa je le z vodo.
Za Borisa Pahorja sta za razvoj in obstoj človeštva na Zemlji bistvena dialog in razum ali pamet.
Svoj življenjski credo pa je strnil v misel, da je sam izhajal iz človeške in pisateljske linije in spoznanja, kaj je za človeka dobro in kaj ni.
Boris Pahor zapušča knjigarno Konzorcij.
“Svet naj se zave samega sebe,” je bil še en drobec ali preblisk iz ust jubilanta ob bogatem in množično obiskanem srečanju s stotriletnikom.
Marijan Zlobec