Preminil je slovenski glasbenik makedonskega porekla, trobentar, pedagog, zborovodja, pevec, pesnik in pihalec Ljuben Dimkaroski (1952 – 2016), igralec na srebrno in medeninasto kopijo znamenite paleolitske piščali iz Divjih bab.
Ljuben Dimkaroski na odprtju Svetovnega kongresa idrijske čipke na Gospodarskem razstavišču v pogovoru z Evo Petrič, foto Marijan Zlobec
Dolgo se je boril z zahrbtno boleznijo, bil večkrat operiran, a se je še kdaj pa kdaj pokazal v javnosti, nazadnje na odprtju Svetovnega kongresa idrijske čipke na Gospodarskem razstavišču 24. junija v Ljubljani.
Ljuben Dimkaroski na koncertu v Ankari, foto ankara.veleposlanistvo.si
Ljuben Dimkaroski je bil rojen v makedonskem Prilepu in bil prve glasbene izobrazbe deležen že v rodnem kraju, pozneje pa v Skopju. Študij trobente je nadaljeval na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je diplomiral pri profesorju Antonu Grčarju, dolgoletnem prvem trobentarju Slovenske filharmonije, vendar pa se ni zaposlil v našem prvem simfoničnem orkestru, ampak mu je bila ljubša opera, zato se je zaposlil v opernem orkestru Ljubljanske opere in baleta SNG, kjer je deloval kar trideset let in bil prvi trobentar solist.
Ljuben Dimkaroski s paleolitsko piščalko, foto novice. najdi.si
Ljuben Dimkaroski je leta 1979 še kot študent na mednarodnem tekmovanju trobentarjev v Anconi prejel drugo nagrado in v Zagrebu drugo jugoslovansko nagrado mladih glasbenikov. Po diplomi v Ljubljani se je izpopolnjeval pri znanih evropskih mojstrih trobente, kot so Aleksander Koraleven, Helmut Reinhard in Timofej Dokšicer, ki je imel nanj največji vpliv. V opernem studiu v Ljubljani je v razredu Doroteje Cestnik Spasić končal študij solopetja.
Ljuben Dimkaroski na mednarodnem festivalu v Turčiji, www.sefikakutluerfest.com
Ljuben Dimkaroski se je posvečal tudi eksperimentalni glasbi, predvsem z glasbenikom Borom Turelom in organistko Angelo Tomanič. Posnel je več plošč s sodobno in klasično glasbo in snemal v številnih radijskih in televizijskih studijih po Evropi.
Ljuben Dimkaroski s paleolitsko piščalko, foto ars.rtvslo.si
Od leta 2004 je vodil vokalni kvartet Pella. Z njim je posnel zgoščenko Pella poje ter dve zvočni knjigi Pella in Makedonija v slovenskem in v makedonskem jeziku. Bil je zbiralec starih makedonskih pesmi, ki jih je izdal v pesmarici Makedonski biseri, kot avtor poezije se je predstavil z zbirkama Makedonium in Čekor poblisku.
Vokalni kvartet Pella, foto www.e-fronta.info
Na glasbeno dejavnost, ustvarjanje in raziskovanje Ljubena Dimkaroskega je v zadnjem obdobju najbolj vplivalo, zaposlilo in vznemirjalo epohalno odkritje kosti jamskega medveda v jami Divje babe. Luknjice v kratki kosti naj bi bile delo neandertalcev, ne pa naključno nagrizena kost, zaradi česar mnogi raziskovalci sklepajo, da gre za najstarejše glasbilo na svetu, staro najmanj 50 tisoč let. Piščal je našel vodja arheoloških izkopavanj Ivan Turk, glasbeno pa jo je s svojim mojstrskim igranjem na repliko medvedove kosti v različnih izvedbah (bron, srebro, pozlata) osmislil kot glasbilo šele Ljuben Dimkaroski.
Ljuben Dimkaroski kot dirigent, foto kastela.org
Ljuben Dimkaroski je paleolitsko piščal, poimenovano Tidldibab, predstavil na številnih svetovnih arheoloških kongresih, skupaj z etnomuzikologom Svaniborjem Pettanom. Bistvo vsega je ugotoviti, kakšne so izvajalske možnosti piščali in ali gre za glasbilo z namenom izvabljanja zvokov.
Ljuben Dimkaroski se poslavlja s paleolitsko piščaljo.
Tidldibab je še predmet številnih raziskav, z izdelavo replik in igranjem nanje, pa se je najintenzivneje ukvarjal prav Dimkaroski. Nastopal je doma in na tujem, pred strokovno javnostjo in širšim občinstvom. Bil je prepričan, da je na replike mogoče igrati različne zvrsti, od ljudske do klasične glasbe, seveda pa veliko več in bolje, kot je verjetno samo nekaj zvokov znal izvabljati neandertalec.
In z zadnjo melodijo opozarja, da so naši predniki živeli tu že pred 50 ali 60 tisoč leti.
Ljuben Dimkaroski je kot šolani trobilec našel svoj način igranja na paleolitsko piščal in skrivnost izvabljanja številnih zvokov in oblikovanja melodij zadržal zase. Piščal je tako odprta za nove glasbene izzive in odzive, celo za kompozicije, kot jih je Ljuben nekaj že realiziral ter posnel.
Kdo mu bo zaigral na pogrebu, ko zna na paleolitsko piščal le on sam ?
Marijan Zlobec
En odgovor na “Ljubenova paleolitska piščal je utihnila”
Samo prije koji dan sam posjetio Veleposlanstvo Republike Makedonije u Londonu da se upišem u knjigu žalosti. Uveo me je ljubezni atache g.Shpend Sadiki. Nakon što sam se upisao u knjigu žalost sam pogledao fotografije u prijamnoj sobi i vidio uokvirenu zahvalu poznate izdavačke kuće Arc Music Inc. za 3 CD-a sa izvođačima iz Makedonije. Među njima je bila i reprodukcija omota zgoščenke “Traditional Music from Macedonia- Strune- Straight from the heart of Macedonia” na kome su snimci 20 pjesama i kola iz Makedonijer u izvedbi ansambla Strune. Ostale dvije su bile, naravno , velikog pihalca Feruza Mustafova i legendarne romske pjevačice Esme Redžepove, obje kompilacije.
” Strune” je naziv makedonske grupe koju je u Ljubljani sa velikim uspjehom vodio sada pokojni Ljuben Dimkaroski i njegova supruga Snežana, a u kome su djelovali još neki važni instrumentalisti kao što je, recimo, bio moj Sarajlija violinista Narcis Salihović i još neki. Ljuben je svirao trubu, tapan i pjevao, a supruga mu je pjevala i svirala violinu. Odlična grupa koja uz ovaj CD ( http://www.arcmusic.co.uk/shop/traditionalmusicfrommacedoniastrunestraightfromtheheartofmacedonia-p-962.html ) ima i kasetu i zgoščenku “Ritam in zvoki Makedonije” iz 1998. izdane samo za Sloveniju. Gledao ih mnogo puta, makedonska muzika poznata po zapletenim ritmovima i bogatim melodijama je izvođena sa puno emocija i sa velikim znanjem. Nastupali i sa makedonskim mješovitim zborom povremeno, u kome je jedna od članica majka poznatog tolkaleca Marjana Staniča. Gostovali svuda po svijetu.
Sa dr.prof. Svaniborom H. Pettanom je putovao po svijetu i to na kongrese na kojima je prezentirao sviranje paleolitske piščali iz Divjih bab.
Družio se sa njiom, posjedujem darovanu kopiju knjige tekstova makedonskih narodnih pjesama ” Makedonski biseri” , ( njegovo samizdanje ! ) vrlo važne jer su tekstovi tiskani na makedonskoj čirilici i latinici paralelno i što je najvažnije APSOLUTNO SU TOČNI. Divan čovjek, sjajan glazbenik, spreman na eksperimente, veliki Makedonac i Slovenac u isto vrijeme. Iskrene izrazi sućuti njegovoj obitelji iz Londona šalje beskrajno tužni Ognjen Tvrtković !!!