Če dajem pravkar končanemu glasbenemu dogodku na 64. Ljubljana festivalu v Križevniški cerkvi najprej piko na i, nujno sledi tisto, kar je pod piko.
Miloš Mlejnik in Sebastian Bertoncelj, vse fotografije Marijan Zlobec
To pa je sedaj koncert, tokrat z naslovom Večer romantične glasbe, ki je predstavil zelo redko izvajane skladbe, še posebej Clare in Roberta Schumanna. Ta glasba je bila zelo mešano sestavljena, tako da takega programa v bistvu nikoli ne slišimo.
Robert Schumann za uvod
Uvodna Schumannova kompozicija Andante in variacije za dva klavirja, dva violončela in rog se je zdela nekako bolj umetno adaptirana, bolj iskalsko inštrumentalno sestavljena in ne tako jasnih umetniških ciljev, da bi ji brezpogojno pritrdili kot kakšnemu velikemu ali tipičnemu delu tako v Robertovem opusu kot v samem času. Morda je imela tedaj, zlasti potem, ko sta dva klavirja igrala Johannes Brahms in Clara Schumann, večji efekt. Smo pa takoj opazili odličnost vseh nastopajočih, pri čemer je bolj kot ne skrivnost, kako so vsi prišli sploh skupaj. Oba pianista, nam že znani Tržačan Lorenzo Cossi in Američanka Vivian Chieng ,sta takoj pokazala svoj velik smisel za komorni igro, podobno že velikokrat slišani, profesor Miloš Mlejnik in njegov nadebudni kolega Sebastian Bertoncelj, nekoliko v ozadju v tej kompoziciji ne tako izrazit hornist Boštjan Lipovšek.
Miloš Mlejnik
Tri romance Clare Schumann za klavir in violino so biser, še posebej, če pomislimo, da jih je napisala ženska, pianistka, intelektualka, umetniški magnet dobe in neposredne okolice, vzbujajoča simpatije in ljubezni. V romancah se čuti njena iskrena emocija in izpoved, pobuda in rojevanje umetniške subjektivitete, kar je takoj začutila violinistka Wonji Kim- Ozim, sicer po rodu iz Južne Koreje, vendar pa bi lahko rekli Evropejka. Njen spremljevalec Lorenzo Cossi je pokazal svojo muzikalnost in tehnično lahkotnost, s katero obvladuje partituro.
Sebastian Bertoncelj
Schumannov Adagio in Allegro za violončelo in klavir v As-duru op. 70 je bil primeren interpretativni izziv za tako občutljiva in občutena glasbenika, kot sta violončelist Miloš Mlejnik in pianistka Vivian Chieng.
Miloš Mlejnik in Vivian Chieng
Mlejnik ima svetovne izkušnje kot solist in se hkrati predaja profesuri in komornemu muziciranju v vseh oblikah. Tu mu je bila romantika še en izziv, čeprav bi se hkrati spomnil, kako dobro pozna to zahtevno literaturo za solo violončelo in orkester, torej koncerte, še posebej tokrat izvajanega Schumanna. Morda mu je tokratna kompozicija pomenila vendarle nekoliko manj možnosti izkazovanja vrhunskosti kot bi si spričo svojega znanja in sposobnosti zaslužil.
Pianist Lorenzo Cossi
Violinistka Wonji Kim – Ozim
Pianist Lorenzo Cossi in violinistka Wonji Kim – Ozim
Pianist Lorenzo Cossi, violinistka Wonji Kim – Ozim in hornist Boštjan Lipovšek
Brahms v drugem delu koncerta je s svojim Triom za klavir, violino in rog primer zrele glasbe dvaintridesetletnika. Je v hipu postal zrel po materini smrti? Po spoznanju in srečanju s tako odličnimi glasbeniki, ki so deset ali dvajset let pred njim tlakovali pot novi dobi? Ne glede na vse to, je bil Brahms izjemno nadarjen in samosvoj človek epskega znanja in sposobnosti redke sinteze vsebine in oblike, kot so nas v življenjskem smislu učili v osnovni šoli, sedaj pa na to pozabljajo celo na univerzah. Zato pa vlada tak kaos.
Vsi nastopajoči na koncu koncerta
To je bila največja in najboljša kompozicija, v kateri se je lahko izkazal še hornist Boštjan Lipovšek, poleg pianista in violinistke. Žal v taki sestavi nastopajočiniso pripravili nobenega dodatka, tako da je koncert minil kar prehitro.
Polna Križevniška cerkev
Marijan Zlobec