Nenehno ponavljanje fraze o politični vprašljivosti Putinovega obiska Slovenije, ki očitno nikogar niti ne prepriča niti ne povzroča kakšne protireakcije, razen protesta Ukrajincev v Sloveniji, kaže na slovenski občutek podrejenosti nečemu ali nekomu zunaj nje same, v tem, primeru NATO in EU. Ne glede na slovensko članstvo v obeh povezavah pa ostaja Slovenija samostojna in neodvisna država, ki se sme vesti tako, kot si sama želi.
Vladimir Putin, foto www.usatoday.com
Zadnji čas je, da se nehamo sekirati, kaj bodo rekli drugi, za nas je najpomembnejše, kaj mislimo in si želimo mi. Slovenska zgodovina je že tako ali drugače stoletja žalostna zgodba v smislu kaj bodo rekli na Dunaju, v Beogradu, na Svetem sedežu, v Bruslju, v Washingtonu…Bolj ko smo svobodni, bolj bi nam radi in nenehno ukazovali.
Če je slavnostni, jubilejni in komemorativni dogodek ob Ruski kapelici prelomnega pomena predvsem v utrjevanju slovenstva v duhu osvobajanja nas samih od vseh spon in vsiljenih načinov razmišljanj, v krepitvi narodne zavesti, ki je, kot mi je pred dnevi izjavil pisatelj Boris Pahor, ni; ne v zamejstvu ne v osrednji Sloveniji, pa hkrati pomeni krepitev in vnovično prebujo slovenske zavesti o pripadnosti tako samim sebi kot slovanskemu svetu, slovanskemu duhu in čustvu, tu še posebej v zgodovinski podobi vsega dogajanja v prvi svetovni vojni (Ruska kapelica) in v drugi svetovni vojni (Žale).
Očitek Maribora in Mariborčanov, zakaj pa ni spomenik padlim ruskim vojakom raje v Mariboru, kjer je umrlo največ ruskih vojakov, v Ljubljani pa menda nihče, je stvar razčiščenja razmer glede že napovedanega muzeja v stavbi bivšega nacističnega taborišča, ki pa spričo sedanjih okoliščin še ni bil realiziran, kar na Štajerskem vzbuja nelagodje.
Seveda pa je vse to le delček tistega, o čemer se bo predsednik Ruske federacije Vladimir Putin vsaj na hitro v soboto zvečer pogovarjal s slovenskim političnim vrhom, še bolj pa po obisku slovenskega predsednika Boruta Pahorja v Moskvi.
Pahor bo imel dovolj priložnosti, da bo Putinu pojasnil, kaj je natančneje imel v mislih, ko je na slovesnosti ob jubileju samostojne slovenske države na Kongresnem trgu dejal, da bo Evropa federativna oziroma federacija ali pa je ne bo.
Jasno je, da prihaja čas, (v resnici pa že zelo zamuja), ko bo morala začeti Evropa veliko bolj odločno misliti nase, na svoj razvoj, identiteto in svojo varnost. K temu pa najprej in predvsem spadajo Združene države Evrope, vključno z Rusijo, izstop vseh evropskih držav iz NATO pakta in povezava z Rusijo, šele zatem skupna možna povezava z ZDA v varnostnem smislu v zgodovini že preizkušenega zavezništva.
Te komično – groteskne igrice, kot se dogajajo sedaj, vključno s slovensko vojaško “participacijo” v Latviji, so nevredne nekega resnega pogleda na dejansko dogajanje v svetu. Štirje bataljoni z okrog 4000 vojaki v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem proti t. i. “ruskim grožnjam”? Da se ne smejim. Ali bodo tam izvajali Mahlerjevo Simfonijo tisočev?
Združene države Evrope bi morale obsegati vse države, ki za primer sodelujejo v okviru Evropske nogometne zveze – UEFA pri kvalifikacijah za evropsko nogometno prvenstvo. Vse drugo je nenaravno ali anomalija. Katere države so to, si lahko ogledate na internetu pod Združenje evropskih nogometnih zvez. Teh držav je 53. Sem še ni všteto Kosovo.
Vladimir Putin in Borut Pahor to dobro vesta, namreč da se je EU v trenutku prve večje preizkušnje sesula vase ter da je Jean – Claude Juncker v tem trenutku največji evropski komik. Angela Merkel mati prednica, resnični zmagovalec pa postpučist Erdogan.
Čas je za akcijo. Čas je za Združene države Evrope.
Ampak da ne bi slučajno v soboto o tem razmišljali med pravoslavno mašo v Ruski kapelici!
Danes smo na ljubljanski tržinici ob odličnih vipavskih breskvah kalankah razpravljali o tem, ali se bo Vladimir Putin med mašo pokrižal. Moj odgovor je bil: “On se bo!”
“Kaj pa Borut Pahor?”
“On si pa ne bo upal!”
Marijan Zlobec