Na ljubljanskih Žalah, natančneje na robu, kjer se končajo stare in začenjajo Nove Žale, kakih sto metrov od krematorija in novih poslovilnih prostorov z vmesno avenijo in parkom, je že skoraj vse pripravljeno na slovesen dogodek, ko bo 30. julija predsednik Ruske federacije Vladimir Putin odkril spomenik padlim ruskim vojakom v prvi in drugi svetovni vojni na ozemlju današnje Slovenije.
Spomenik padlim ruskim vojakom na Novih Žalah, vse fotografije Marijan Zlobec
Vladimir Putin, kot je že splošno znano, prihaja v Slovenijo na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ob stoletnici znamenite Ruske kapelice. Slovesnost ob njej bo v dopoldanskih urah, na Novih Žalah pa zgodaj popoldan.
Spomenik, ki ga bo odkril predsednik Putin, je v celoti delo ruskih arhitektov in umetnikov, a podrobnejše avtorstvo še ni bilo objavljeno.
Osem stebrov različne višine v hotaveljskem marmorju s portretom štorkelj v bronu na vrhu vsakega stebra je kot metafora štirih let vojne na slovenskih tleh prve svetovne vojne in štirih druge.
V obeh vojnah je po ruskih podatkih pri nas padlo okrog tri tisoč vojakov.
Štorklje so simbol Prekmurja, kjer je padlo največ Rusov, hkrati pa štorklje pomenijo prispodobo vračanje domov, pa naj bo to simbolno ali življenjsko; ruski vojaki se vračajo domov s pomočjo štorkelj, ki nosijo njihov duh, spomin in hrepenenja po domovini v domača gnezda. Štorklje so vez med dvema domovinama, slovensko in rusko, kar je poseben, a hkrati izviren, čeprav izrazito slovenski motiv, v kiparstvu in spomeniški vsebini pa še posebej.
Rusi so naš motiv in simbol prepoznali kot svojega, s čimer so spomeniku dodali še vrednost in razsežnost velikih dimenzij; širjav ruskega prostranstva, a hkrati domačnosti majhne slovenske pokrajine.
Štorklje, kot da bi v svoja gnezda sprejele ruske vojake in jim zagotavljale, da so na varnem in jim je pri nas v večnem počitku lepo.
Različna dimenzija stebrov in hkrati višina štorkelj daje vtis njihovega letenja.
To je moj prvi vtis.
Marijan Zlobec
5 odzivov na “Žale pripravljene na Putinov sprejem”
Pozdravljen, Marijan,
zelo lepo si opisal simbol štorkelj na ruskem spomeniku. Toda –
morda na ruskem spomeniku na Žalah ne gre za štorklje, rus. ”aist” (Ciconiidae), ampak za žerjave (Gruidae), rus. žuravl’?
Ptiči, žerjavi in štorklje, so si res precej podobni, v vsaki družini je več vrst, čez Slovenijo letijo žerjavi iz Rusije, torej – nenadoma je lahko simbolika na spomeniku drugačna … Na fotografijah nisem mogel ugotoviti, na katero stran neba so obrnjeni njihovi kljuni.
(Da to ni vseeno, priča npr. spomenik banu Jelačiću v Zagrebu, prvotno je bil obrnjen proti Budimpešti, danes proti Beogradu …)
Lepo te pozdravljam,
Peter
ŽERJAV
http://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/zivalski-svet/ptici/zerjavi
http://www.lokalno.si/2010/12/22/57699/aktualno/zerjavi_nad_belo_krajino/
ŠTORKLJA
http://www.had.si/blog/2007/05/07/prekmurska-storklja-strk/
Štorklje ali žerjavi gledajo proti Trstu ali Ljubljani, ker je kompozicija spomenika taka, da pravzaprav zaobjema in pozdravlja vse mrtve najprej na celotnih Žalah in nekako nagovarja vse mesto, nad katerim bodo ptiči poleteli, predno se bodo obrnili proti Moskvi!
Vsekakor, Marijan, mi je tvoja interpretacija simbolike ptic všeč, pa naj so štorklje ali žerjavi, slednje, da so žerjavi, katerih domovina je ozemlje Rusije, se mi sicer zdi verjetnejše, ko gledam tvoje fotografije … edino simbolika smeri leta je (lahko) ”zanimiva”: npr. zakaj ptiči ne bi nesli pozdravov pokojnih vojakov v domovino, obrnjeni proti vzhodu, namesto da letijo na zahod iz domovine (ne le Rusije)?
Ne polemiziram s teboj, pač pa s snovalci spomenika. Spomenik partizanom in sovjetskim vojakom – ruskim je težko reči, saj so bili v manjšini – v Murski Soboti je lepo obrnjen proti vzhodu, podobno tudi v avstrijski Radgoni in na Dunaju. – Kot najbrž veš, sem Prekmurec, kjer je padlo več kot 600 vojakov, veliko tudi na Muri ob dedovi hiši, zato imam do njih zelo špostljiv odnos.
Zakaj mora sploh spomenik stati v LJ? Zato da se bo nekdo lahko šopiril? Obeležja, velika, so že tam, kjer so ruski carski in sovjetski vojaki trpeli in padli. Mogoče bo kdaj stal kje spomenik npr. Borojeviću in Bosancem, ki so ustavili Italijane na pohodu proti LJ?
V glavnem, Marijan, rad in redno te berem.
Peter
Na Žalah… žal
Nenavadno kičasto in brez poglobljene simbolike. “Manj je več” je nehalo biti vodilo že pred časom, tako na Slovenskem kot na “prostorima prema istoku”. Žal mi je, da najdem podoben primer “ruskega darila” tudi v novomeškem spomeniku Leonu Štuklju, neposredno pred stavbo Windischerjevega hotela, kjer je bila znana pokrajinska umetniška razstava, njen čas pa je opisal Marjan Mušič v knjigi Novomeška pomlad.
Sicer pa, Marijan, prebiram tvoje komentarje in refleksije. Ostani prodoren, kakor si v opisovanju in doživljanju glasbe.
Jovo
Mednarodni natečaj za projekt spomenika ruskim in sovjetskim vojakom v Ljubljani
Rusko vojaško-zgodovinsko društvo izvaja odprt mednarodni ustvarjalni natečaj za najprimernejšo arhitekturno in umetniško rešitev za postavitev v Ljubljani (Slovenija) spomenika vsem ruskim in sovjetskim vojakom, ki so umrli v dveh svetovnih vojnah.
Usode narodov Rusije in Slovenije so se še posebej tesno prepletle v dvajsetem stoletju. Tisoči naših vojakov so ostali za vedno v slovenskih tleh. Njihova grobišča iz prve in druge svetovne vojne se nahajajo v 56 krajih po državi, tudi v glavnem mestu Slovenije – Ljubljani. Spomin na ruske vojne ujetnike ohranjajo imena Ruski most v Postojni, Ruska cesta čez alpski prelaz Vršič, Ruska ulica v Ljubljani in še mnoga druga.
Natečaja za projekt spomenika v Ljubljani se lahko udeležijo avtorji in skupine avtorjev, diplomirani arhitekti, kiparji, umetniki, dizajnerji in študenti ustreznih fakultet. Zmagovalec natečaja bo upravičen do nadaljnjega razvoja in izvedbe projekta v skladu z zakonodajo Ruske federacije.
To je iz dokumentacije o spomeniku, ki ga bo predsednik Ruske federacije Vladimir Putin odkril na ljubljanskih Novih Žalah 30. julija.