Praznovanje francoskega državnega praznika, 14.julija, v Fužinskem gradu v Ljubljani je bilo morda najbolj slovesno doslej. Za to je bil poseben razlog; slavni slovenski intelektualec v Parizu, pisatelj, pesnik fotograf, filozof, posrednik kulture med Francijo in Slovenijo ter po svetu Evgen Bavčar je prejel najvišje francopsko državno odlikovanje : vitez legije časni, s katerim ga je odlikoval francoski predsednik.
Evgen Bavčar, vse fotografije Marijan Zlobec
Evgen Bavčar je morda celo najmlajši prejemnik najvišjega francoskega državnega odlikovanja, a je francoska država že znala pretehtati njegove velike zasluge, prispevke, dosežke, pripadnost, vnemo, ustvarjalnost, umetniške uspehe in nasploh vzor humanista, etičnega, pozitivnega in z eno besedo velikega človeka, Slovenca, tudi s francoskim državljanstvom, a v bistvu velikega Evropejca.
Evgen Bavčar in francoski veleposlanik, njegova ekselenca Pierre-François Mourier
Francoski veleposlanik je v svojem nagovoru, potem ko smo poslušali francosko, slovensko in evropsko himno, omenil, da se po petem letu delovaja v Sloveniji poslavja.
“Želel bi vam preprosto povedati, v kakšno zadovoljstvo mi je bilo ta več kot štiri leta skupaj z vami delati za prepoznavnost Francije v Sloveniji in za utrjevanje zaupanja in prijateljskih vezo med Slovenijo in Francijo. Odlikovanje, ki ga nosim nocoj, mi je podelil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. To, bolj kot obsežen govor, odraža tednost vezi, ki me vežejo na to državo. Ob vrnitvi v Pariz ga bom nosil s ponosom, ob vseh svečanih priložnostih.”
” Iz vsega srca se želim zahvaliti vsem našim številnim francoskim in slovenskim pokriviteljem, tistim, ki so nam že dolgo zvesti, in novim, ki se nam letos pridružujejo, upam da za dolgo.”
“Spoštovani Evgen Bavčar. Iz težke življenjske poti napraviti bleščečo zgodbo, rano spremeniti v moč, to zmorejo le veliki umi – kot ste vi – saj kljub neprijetni usodi najdete neusahljive vire poguma,navdiha in ustvarjalnosti – skratka: ljubezen do življenja.
Po dveh zaporednih nesrečah, zaradi katerih ste kot otrok izgubili vid, ste se ponovno vključili v običajni šolski sistem in študij nadaljevali s sijajnimi rezultati. Leta 1976 ste doktorirali iz filozofije estetike na univerzi Pariz -Sorbona, preden ste postali raziskovalec na Nacionalnem centru za znanstvene raziskave. V osemdesetih letih minulega stoletja ste se, potem ko ste dobili francosko državljanstvo, vzporedno z vašo raziskovalno aktivnostjo začeli poglobljeno ukvarjati s fotografijo. Leta 1988 ste bili izbrani za uradnega fotografa Meseca fotografije v Parizu- “Treba je, kot pravite, razlikovati dve obliki vidnega – tistega, kar vidimo z očmi, in tisto, kar vidi naš duh-, zato se ustrezno označujete kot ikonograf, raje kot fotograf.
Častni dokto na Inštitutu za kritične študije v Meksiku in na Univerzi v Novi Gorici, predavatelj, ki gostuje na vseh koncih sveta, avtor več kot stopetdesetih fotografskih razstav v Franciji in tujini, s spiritualnimi naslovi (Črn kvadrat na vaših neprespanih močeh, Narcis brez ogledala, Fotografija zunaj okvirja). Ste tudi avtor približno petdesetih publikacij, prevedenih v številne jezike, med katerimi je tudi Absolutni voajer, avtobiografija, ki je leta 1992 izšla pri založbi Seuil.
Vaše izjemno delo in poklicna pot, ki se odlikujeta tako po odkrivanju vaše edinstvenosti kot po odprtosti do drugih, sta bila predmet več dokumentarnih filmov, recimo filma z naslovom Evgen Bavčar, slepi fotograf Natalije Bogdanovske iz leta 2009.
Za vaš prispevek k skupnim vrednotam, ki krepijo evropski duh, ste minuli mesec prejeli naziv in priznanje Državljan Evrope 2016. In navsezadnje so Francozi po vaši zaslugi konec osemdesetih let minulega stoletja spoznali delo Borisa Pahorja.
Ta očak slovenske književnosti vas duhovito imenuje “slovenski minister za kulturo z izpostavo v Parizu,” italijanski prevod Nekropole – ki takrat še ni dobila svojega francoskega naslova Pèlerien parmi les ombres, Romar med sencami – ste predlagali Pierre – Guillaumeu de Rouxu, takratnemu glavnemu uredniku pri založbi Table ronde, ki se ga je odločil izdati.
Ste resnični ambasador slepih oseb, zagovornik njihovih pravic in svetovljanski duh, ki potuje po vsem svetu ter obenem ostaja zelo navezan na Slovenijo.
Danes živite med Parizom in Lokavcem in se, s pisanjem in fotografijo, še naprej posvečate svojim najljubšim temam: konceptualni fotografiji, vidnemu in nevidnemu, statusu ikone v svetu prepravljenem s podobami, povezavam med podobo in besedo.
Zaradi vseh naštetih razlogov, sem zelo počaščen, spoštovani Evgen Bavčar, da vas v imenu predsednika Francoske republike lahko odlikujem z odlikovanjem vitez legije časti Republike Francije.”
Evgen Bavčar je bil vidno ganjen. Potem pa se je skoncentriral in se v precej dolgem nagovoru zahvalil.
Evgen Bavčar je povedal, kako je prišel prvič v Francijo in se kot slepi tujec privajal na francosko in še posebej pariško življenja. Med drugim je povedal, da se mu je nekoč zdel Pariz bolj domač, danes pa je v njem preveč tujcev oziroma nedomačinov, Parižanov.
Evgen se je spomnil vseh intelektualcev, ki so mu na njegovi pariški poti pomagali, še posebej tistih,ki so mu dali priporočila za Nacionalni center za znanstvene raziskave.
Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-François Mourier
S polsebno ganljivostjo se je Evgen Bavčar spomnil uveljavljanja slovenske književnosti v francoskem literarnem življenju, najprej Alamuta Vladimirja Bartola in zatem Borisa Pahorja.
Evgen Bavčar je dejal, da je še posebej ponosen, ker sprejema francosko državno odlikovanje na dan obletnice padca najslavnejše evropske ječe, to je Bastilje (Bastille). Rekel je, da je v svetu danes še veliko majhnih Bastilj, ki pričajo o človekovi nesvodobi. In take Bastilje je treba porušiti.
Marijan Zlobec