Tiskovna konferenca na 64. Ljubljana Festivalu na pergoli poletnega gledališča v Križankah je združila glavne oblikovalce festivalskega programa v naslednjih treh večerih; prvi že nocoj s prvim koncertom slavnega ruskega pianista Denisa Macujeva.
Darko Brlek in Denis Macujev, vse fotografije Marijan Zlobec
Igral bo Drugi klavirski koncert Sergerja Rahmaninova z Zagrebško filharmonijo, jutri pa še Tretji koncert Sergerja Rahmaninova, kar sem omenil pred dnevi, češ da tega nima noben festival na svetu. No, v resnici sem od njega izvedel, da sam lahko igra v dveh dneh vse klavirske koncerte tako Sergeja Prokofjeva kot Sergerja Rahmaninova, vključno z njegovimi Variacijami ali Rapsodijo na Paganinijevo temo, torej se popravljam, ampak gre le za izjemo enega pianista na svetu, ki pa ima svoja festivala v Švici in v Rusiji.
V tem smislu ali s temi izkušnjami je na tiskovni konferenci pohvalil 64. Ljubljana Festival, še posebej, kot je dejal, ko je videl programsko knjižico in udeležence ali goste letošnjega festivala.
Ob pogledih na Križanke pa se je spomnil še na svoj prvi recital v Križevniški cerkvi, za katerega se je spomnil, da je tedaj igral same virtuozne skladbe.
Malo je še obudil spomin na svoja gostovanja in ugotovil, da je sedaj v Ljubljani že četrtič ali petič, od tega je bil dvakrat tu z Valerijem Gergijevim, enkrat pa je imel še velik recital.
Oba klavirska koncerta Sergeja Rahmaninova ima za veličastni deli v svetovni glasbeni literaturi, prav tako je omenil odlično sodelovanje z obema orkestroma; prve vaje z Zagrebško filharmonijo je imel sicer že v Zagrebu pred dnevi.
Dirigent prvega koncerta (nocoj ob 20. uri v Slovenski filharmoniji) bo danski glasbenik Jesko Sirvend, ki pa ga na tiskovni konferenci ni bilo, saj pride v Ljubljano iz Zagreba, kjer so bile vaje z Zagrebško filharmonijo.
Macujev kaže na Križevniško cerkev, kjer je prvič igral pred kakimi dvajsetimi leti
Njegova ugotovitev, da je Ljubljana kulturno mesto z odlično in poznavalsko publiko, ki jo takoj začuti, kako pazljivo spremlja njegov nastop, nas nekako obvezuje, da to potrdimo. Prav tako je poudaril svojo naklonjenost do nas, naše kulturne in še posebej glasbene tradicije. Izrekel je redko priznanje, češ da je ljubljanska publika globoka in razume vse, kar igra. Na festivalu pa je poudaril še posebno atmosfero, ki je zelo pomembna za njegov uspeh.
V Ljubljani bo verjetno še malo improviziral (za dodatek), saj ima jazz zelo rad, ali kot je dejal:” Klasična glasba je kot moja žena, jazz pa kot moje ljubice.”
Dirigent iz Beograda Bojan Sudžić pa je priznal, da je šele sedaj prvič v Ljubljani in prvič pri nas kot dirigent, sicer pa je šef dirigent orkestra RT Srbije in vodja glasbene produkcije RT Srbije ter profesor na Akademiji za glasbo v Beogradu.
Bojan Sudžić
Sudžić je še posebej omenil novo kompozicijo Balkanski portreti Gorana Bojčevskega s solisti v orkestru. Po njegovem gre za zelo zanimivo in izvirno kompozicijo. Sudžić bo jutri prav tako v SF dirigiral Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija.
José Cura in Darko Brlek
José Cura
Cura je bolj govoril o svojem opažanju sprememb v Ljubljani, omenil pa je velik razvoj po razpadu prejšnje države oziroma po vojni, ki ga je Slovenija oziroma mesto naredilo. Seveda še o svojem postaranju po svojem prvem in doslej edinem gostovanju pri nas; Brlek in on sta se potem skupaj strinjala, da na naslednje njegovo gostovanje ne bo več treba čakati toliko časa.
José Cura z Martino Zadro in Nuško Drašček Rojko
Dirigent predstave Otella (v sredo ob 20. uri v Cankarjevem domu) Jaroslav Kyzlink in umetniški vodja Ljubljanske opere SNG Rocc sta predstavila Verdijevo mojstrovino, ki je bila sicer premierno uprizorjena pred pol leta. Pridružili sta se še sopranistka Martina Zadro kot Desdemona in mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko kot Emilija, manjkal pa je Jože Vidic kot Jago.
Rocc
Jaroslav Kyzlink
Marijan Zlobec