Slavni Denis Macujev z Zagrebčani že razprodan


Slavni ruski pianist Denis Macujev prihaja ponovno na 64. Ljubljana Festival po kar precej letih, ko je nastopil s solističnim recitalom v Križevniški cerkvi. Spominjam se njegovega tedanjega nastopa; bil je vrhunski, a sem se čudil, s kakšno energijo je napolnil sorazmerno mali prostor in da je dobil prav tako skromno lokacijo glede na že tedaj izpričano svojo umetniško veličino. Žal tokrat ne bo mogel nastopiti v Cankarjevem domu, ker tam že potekajo vaje za obe predstavi Otella.

Macujev  №2.jpg

Denis Macujev, foto Festival Ljubljana

Tokrat prihaja na 64. Ljubljana Festival s kar dvema koncertoma, z dvema različnima orkestroma in dvema dirigentoma, le dvorana bo ista: Slovenska filharmonija.

matsuev370.jpg

Sinoči sem izvedel, da je njegov prvi koncert z Zagrebško filharmonijo pod dirigentskim vodstvom Jesko Sirvenda že razprodan. Macujev bo izvajal enega najbolj znanih klavirskih koncertov v zgodovini, to je Sergeja Rahmaninova št. 2 v c-molu op. 18.

V drugem delu koncerta bo Zagrebška filharmonija izvedla še Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega v e-molu op. 64.

Torej z obiskom prvega koncerta 4. julija ob 20.uri ne bo nič za one, ki niso pohiteli, ostane pa jim še zadnja priložnost naslednji večer, 5. julija, ko bo v SF nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Bojana Sudžića, vodilnega srbskega dirigenta, šef dirigenta Simfoničnega orkestra RT Srbije in glasbenega direktorja  Glasbene produkcije RTS. Ni pa za obupati niti prvi večer, saj se zgodi, da kdo ne more na koncert in vstopnico vrne.

Bojan Sudžić d791d6a251e6b78a90ae261c39231112.jpg

Dirigent Bojan Sudžić, foto www.blic.rs

Posebnost tega koncerta bo, da bomo po slavni uverturi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke najprej slišali noviteto oziroma razširjeno kompozicijo skladatelja in klarinetista Gorana Bojčevskega Balkanski portreti, na katerem bo sam nastopil kot solist, pridružili pa se mu bodo še  Tomaž Marčič na harmoniki, Jaka Pucihar pri klavirju in tolkalec Nino Mureškić. Kdor je bil na lanskem koncertu Bojčevskega v Križevniški cerkvi, ve kaj ga čaka, namreč vrhunska glasba z balkanskimi ritmi in melosi.

Bojčevski 1 IMG_7817.jpg

Goran Bojčevski, foto Marijan Zlobec

Balkanski portreti so bili za zasedbo godalnega orkestra z instrumentalnimi solisti prvič izvedeni leta 2011, za tokratno priložnost pa je avtor delo predelal in razširil za simfonični sestav. Suita iz sedmih stavkov slika dve podobi Balkana, ki ju je avtor tako predstavil: “Prva je košček sveta, ki ga prevevajo vihrava zgodovina stičišča med vzhodom in zahodom, Evropo in Orientom, valovita gorstva, prostrane nižave ter reke, ki se vijejo skoznje in v štiri morja, ki oblivajoča balkansko zemljo, kopičijo spomine neizprosne zgodovine te utrujene zemlje. Portreti pa so tudi zgodba balkanskega človeka, popotnika, rojenega na jugu, živečega na severu, nenehno potujočega med vzhodom in zahodom, trdno odločenega, da je njegov dom tam, kjer je srce, in da meje, vrisane ali vtisnjene, lahko zbledijo z dobro vero v ljudi in naklonjenostjo zemlji, ki tiho nosi bremena mater, očetov; in ne sprašuje, le brezpogojno daje ter s svojimi zakladi vabi k mirnemu sožitju …« Po uvodu, ki združuje brezskrbno sedanjost in nemir preteklosti ter prihodnosti, prinaša prvi portret otroško nedolžnost, ki z leti veča željo po novih odkritjih. Drugi portret upodablja krvave bitke na balkanski zemlji, slavi znane in neznane junake ter odstira nemi obup ljudi, trpečih v brezumju junaških zmagoslavij. Tretji portret želi ostro in srhljivo opomniti na zgodovino, z melodičnim tangom pa v krutih časih prikliče ljubezen. Četrti portret je stilizirani valček, ki spaja alpske zvoke z napevi bosporskih čolnarjev ter v divjem plesu slika bogato izročilo raznovrstnih kultur ljudstev Balkana. Peti portret prinaša optimizem in hrepenenje po svobodi. Šesti portret slika naravo in stanje popolnega uničenja – egoističnega dejanja človeka v vojni, lirična tema v flavti, ki zvabi celoten orkester, pa poudari željo po svobodi ter miru, navkljub spominom. Sklepni portret prepleta teme prejšnjih portretov in združuje preteklost ter sedanjost vse do končnega grenkega zmagoslavja zemlje, ki upa na mir prihodnjih dni in še naprej ponuja radodaren dom. ”

Kot vidite Goran Bojčevski natanko ve, kaj ali kakšno glasbo piše.

Bojčevski 2 IMG_7820.jpg

Goran Bojčevski

Denis Macujev bo v drugem delu koncerta izvedel še težji koncert Sergeja Rahmaninova, to je št. 3 v d-molu op. 30. Boljše klavirske literature v tako kratkem času in s takim solistom nima noben festival na svetu.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja