Slovenski skladatelji se starajo

Slovenski skladatelji se starajo skupaj s svojim društvom, bi lahko ugotovili po sinočnjem jubilejnem koncertu DSS. Zakaj je tako, bi se vprašali in skušali odgovoriti. Slovenski skladatelj klasične glasbe ni ne dovolj izvajan ne cenjen, razen trenutno Vita Žuraja, ki je “pobegnil” v tujino in je večji del leta na svojih koncertih kjerkoli že je, te dni v Berlinu, kjer bo slavna dirigentka Simone Young trikrat dirigirala njegovo kompozicijo.

Dr. Boštjan Žekš, vse fotografije Marijan Zlobec

Slovenski skladatelj  ni oziroma v novi sezoni 2016/2017 ne bo koncertno programsko v najpomembnejših abonmajih RTVS in SF enakovreden niti doma, medtem ko ga v tujini ne poznajo, razen v določenih krogih Vinka Globokarja in manj Uroša Rojka, ki je vendarle prejel nekoč prvo nagrado na slavnem dunajskem festivalu Wien Modern in jo je (Koncert za flavto) dirigiral sam Claudio Abbado.

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Na skupaj treh abonmajih obeh ustanov v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bomo slišali le dve noviteti: Milka Lazarja in Ivana Florjanca, torej je večina slovenskih živih skladateljev izločenih, nezaželjenih, podcenjenih, omalovaževanih, ne ustvarjajo glasbene podobe in kulture sedanjosti in ne morejo nakazati vizije bodočnosti.

Igor Štuhec je bil najboljši prijatelj Jožeta Pučnika

Še toliko bolj na udaru so mladi, ki jim je ali bo pot še bolj zaprta, kot jim je bila doslej, in iščejo preživetnene rešitve v raznih pedagoških in drugih neustvarjalnih oblikah delovanja. Zakaj študirajo in vsaj nekaj znajo, če ne morejo tistega pokazati in še manj dobivati spodbude za naprej?

Katja Sinkovič in Janez Matičič

Neodziv mladih skladateljev s svojo neudeležbo na slavnostnem jubilejnem koncertu ob sedemdeseti obletnici Društva slovenskih skladateljev je bil opazen. Razen ljudi z društva ali zelo blizu njega smo namreč opazili same starejše skladatelje, če jih vsaj nekaj omenim, kot devetdesetletnega Janeza Matičiča, pa Lojzeta Lebiča, Mojmirja Sepeta, Pavleta Mihelčiča, Igorja Štuheca, Alojza Ajdiča…

Mojmir Sepe

Mladi v društvu ne vidijo perspektive niti po naročilih novih del, ker so ukalupljena, kanonizirana, tako rekoč docela diktirana in ne dopuščajo ustvarjalne svobode.

Lojze Lebič

Predstavnik odsotnega častnega pokrovitelja jubilejnega koncerta predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, njegov svetovalec dr. Boštjan Žekš je vljudnostno omenil  pomen društev v Sloveniji, češ da bodo v bodoče društva celo presegla pomen politike. No, to sajenje rožic res ni bilo potrebno, saj je vsakomur jasno, da bo politika vedno prva.

Dušan Bavdek in Franci Krevh

Koncert je bil oblikovan v počastitev in spomin umrlih dobitnikov Kozinovih nagrad kot najvišjih stanovskih priznanj. Poznal sem seveda vse. Vsi so dobri, zanimivi, nekateri odlični ali celo premalo znani in izvajani.

Oboist Matej Šarc

Janez Gregorc bi si zaslužil več izvajanj

Največji vtis je naredila kompozicija Janeza Gregorca Skrivnost Socerba za saksofon in godala, morda še posebej spričo odličnega solista Primoža Fleischmana in posebnega esprija, ki ga je Gregorc kot skladatelj jazzist in klasik znal združevati in oblikovati v posebno avtorsko tehtnost.

Jože Privšek sam očitno ni prišel do večjega ustvarjalnega miru, da bi sam aranžiral svoje popevke za večji ansambel ali orkester. Tako je  za popevko Nad mestom se dani opravil priredbo nekdo drug (violist in član Simfoničnega orkestra RTVS Yasumichi Iwaki).

Saksofonist Primož Fleischman

Pri Alojzu Srebotnjaku in Pavletu Merkuju se ponavljajo izvedbe isteih kompozicij, še posebej ko gre za godalni ansambel (Slovenski ljudski plesi za godalni orkester, Ali sijaj sijaj sončece, Slovenska rapsodija za godala). Sonatina za godala Uroša Kreka je že klasika, žal je Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije ni izvedel v celoti, tako kot ne Sedem miniatur za godalni orkester Sama Vremšaka in Divertimeno za godala Primoža Ramovša, ki postaja čedalje bolj pozabljen. Dialogi za oboo in godalni orkester Pavla Šivica, prav tako vse bolj pozabljenega, a odličnega slovenskega skladatelja, so po zaslugi prav tako odličnega solista Mateja Šarca zazveneli kot vredna kompozicija večera.

Nenad Firšt

Predsednik Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt je med drugim omenil, da “zaradi dobro razvite samocenzure odgovorni ustvarjalec kolj kot kritiko potrebuje spodbudo.”

“Naši predhodniki, po vrsti najpomembnejši slovenski umetniki, so poleg lastnih ustvarjalnih prizadevanj, vselej odgovorno in pogumno odgovarjali na izzive časa in družbe. Društvene aktivnosti so v največji meri usmerjali v predstavitev in promocijo slovenske umetniške glasbe doma in na tujem. Prav to ostaja naša  temeljna zaveza in usmeritev v prihodnje, a tudi danes, ko se soočamo s predolgo trajajočo krizo temeljnih vrednot. Navidezna lahkotnost, površnost komunikacije, nezmožnost koncentracije, odsotnost kritične presoje in vprašljiv prevladujoč okus množic so le nekateri zaskrbljujoči simptomi, ki resno ogrožajo kakovost bivanja v današnji družbi. Ob rojstvu nam je dana zavest o minljivosti, odmerjeni čas pa ni vreden prej naštetih vzorcev. Izhod se ponuja le ob strokovnem in iskrenem prizadevanju vseh akterjev javnega življenja, med katerimi smo tudi ustvarjalci umetniške glasbe. Spričo nenehne aktivnosti in predanosti članic in članov ter odlično delujoče strokovne službe Društva slovenskih skladateljev, smo danes lahko ponosni na našo bogato založniško, koncertno in prireditveno dejavnost. Ponosni smo tudi na pomembne uspehe naših skkadateljev vseh generacij ter na njihovo opazno prisotnost na domačih in tujih odrih.”

Torej tako misli predsednik DSS. Žal je prej osamljen kot množično podprt.

Marijan Zlobec