Med 24. in 26 junijem bo v Ljubljani potekal svetovni kongres Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA. Pobudo za organizacijo dogodka v Sloveniji je dal idrijski župan Bojan Sever. Kongresa OIDFA se udeležujejo klekljarice iz 37 držav iz vsega sveta. Kongres je velika priložnost za predstavitev slovenske klekljarske tradicije in sodobnih prizadevanj na področju čipke, za izmenjavo znanj in izkušenj med klekljaricami iz različnih kultur vsega sveta. Slovenija je s kongresom dobila priložnost, da se vpiše med najpomembnejša klekljarska središča na svetu.
Svetovni čipkarski kongres je največji in najpomembnejši čipkarski dogodek v svetovnem merilu, čipkarski kongres v Ljubljani pa je eden največjih kongresnih dogodkov tega leta v Sloveniji. Organizatorji na njem pričakujejo okoli 800 registriranih udeležencev in več tisoč dnevnih gostov. Svetovni kongres OIDFA poteka vsaki dve leti; leta 2014 je bil v Avstraliji, leta 2012 pa v Franciji.
Udeleženci kongresa že prihajajo na Gospodarsko razstavišče, foto Marijan Zlobec
Čipkarski modni spektakel v Ljubljani
Prvi dan kongresa OIDFA bo Idrija organizirala Čipkasti modni spektakel v Ljubljani, na katerem se bodo predstavili priznani slovenski modni kreatorji in študenti modnega oblikovanja NTF s čudovitimi kreacijami z idrijsko čipko. Dogodek bo na Gospodarskem razstavišču v petek, 24. junija, ob 21. uri.
“Poleg številnih strokovnih dogodkov, ki bodo potekali v času OIDFE, bodo za udeležence organizirane vodene ture v slovenska klekljarska središča.
Čipka Lepi čeveljci, avtorica vzorca Simona Strgulc Krajšek, čipko sklekljala Terezija Kordež
Idrija je pripravila različen nabor vodenih turističnih izletov za skupine z ogledom razstav, prikazom in delavnicami klekljanja in edinstvene Unescove dediščine živega srebra,” so zapisali na vabilu.
Dogajanje pred OIDFA je zaznamoval Festival idrijske čipke, največji dogodek, namenjen ohranjanju, razvoju in prepoznavnosti klekljane čipke v Sloveniji. Osrednja nit 35. festivala idrijske čipke, ki je potekal med 17. in 19. junijem, je bila praznovanje 140. obletnice neprekinjenega delovanja Čipkarske šole Idrija, ki že toliko časa predaja znanje in skrbi za ohranjene te klekljarske obrti. Z namenom udeležencem predstaviti pomen in zgodovino čipkarstva v Ljubljani so v Mestnem muzeju Ljubljana, MGML, pripravili zloženko, ki jo je že ali jo bo te dni prejel vsak od udeležencev kongresa ali obiskovalcev razstave.
Čipka Močvirski tulipan, avtorica vzorca Irena Cankar, čipko sklekljala Stana Frelih, foto Božo
Zbirka čipk v Mestnem muzeju Ljubljana
“Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestni muzej Ljubljana, hrani zbirko tekstila, ki je sestavni del kompleksne muzejske zbirke. Teritorialno pokriva širšo ljubljansko regijo, najstarejše tekstilije so s konca 18. stoletja, najmlajše iz 21. stoletja. Glede na družbeni izvor predmetov je zbirka raznolika; največji del predstavljajo oblačila, pokrivala, obuvala in drugi oblačilni dodatki, ki govorijo o prazničnem in vsakdanjem oblačilnem videzu ljubljanskih meščanov, od druge polovice 19. stoletja do petdesetih let 20. stoletja.
V zbirki hranimo tudi tekstilno notranjo opremo, paramente (tekstil za liturgijo), zastave in prapore. Zainteresiranim posameznikom so podatki o tekstilni zbirki dostopni v računalniški muzejski dokumentacijski bazi, širši javnosti pa na razstavah (posamezne tekstilije na stalni razstavi Obrazi Ljubljane in občasnih razstavah). Zbirka čipk v Mestnem muzeju Ljubljana ni nastajala načrtno.
V starejšem fondu, pridobljenem v obdobju od 1950 do 1990, hranimo nekaj narodnih noš in posamezne dele (narodne) noše iz 19. stoletja, kjer je kot krasilni element prisotna tudi čipka: to so peče in rokavci s klekljano pečno čipko, z ozko drobno nagubano čipko pa so okrašeni čelniki avb.
Med starejšimi muzealijami izstopa rjuha, sešita iz domačega platna, ob krajših robovih je bogato okrašena z rdečo vezenino in široko obrobo iz čipk vejevk. S klekljano čipko je bogat tekstil predstavnice ljubljanskega srednjega meščanskega sloja; ohranili so se prtički in kosi tračnih čipk, izdelani iz grobega lanenega sukanca s konca 19. in začetka 20. stoletja.
Postavljanje razstave na Gospodarskem razstavišču
Natančnejši pregled je pokazal, da imamo v tekstilni zbirki dobro zastopane posamezne razvojne oblike klekljanih čipk. Najstarejše med njimi so vejevke, sledijo jim pečne čipke, tračne čipke izdelane v širokem in ozkem risu z bogato motiviko ter figuralne čipke.
Čipke, zbrane v novejšem času (po 1991), smo večinoma pridobili v okviru projekta »Ljubljanske meščanske družine«. Slovesna oblačila meščank so največ iz uvoženih tkanin (npr. plesna obleka iz strojno tkane »pariške« čipke, ogrinjalo in šal iz črne chantilly čipke); sem sodi tudi spalna srajca iz svetlomodrega satena in dragocene bruseljske čipke, ki pa je bila kupljena pri Šmalcu v Ljubljani. Osebno in posteljno perilo, prti, prtiči in zavese so iz manj prestižnih materialov. Iz obdobja med obema svetovnima vojnama so čipke in tekstil z aplikacijo klekljane čipke, ki jih dopolnjuje tudi bela vezenina. V meščanskih zapuščinah 19. in 20. stoletja so bili kosi odparanih čipk shranjeni za ponovno uporabo ali le za spomin.
Ob kongresu večja pozornost klekljarski čipki
Ni bilo zapuščine, kjer ne bi našli vsaj ene tekstilije z domačo klekljano čipko. Sestavni del zbirke so tudi pripomočki za izdelavo čolničenih, klekljanih, kvačkanih, mreženih, pletenih in šivanih čipk, ki pričajo, da je bilo izdelovanje čipk priljubljeno opravilo meščank v prostem času. ..Več pozornosti je bilo zaradi svetovnega čipkarskega kongresa namenjene klekljani čipki, ki je močno zasidrana v slovenski narodni identiteti in kulturni dediščini.
S pomočjo ohranjenih prodajnih katalogov smo na terenu še lahko poiskali vzorčne predloge in čipke ključnih ljubljanskih inštitucij, ki so vplivale na oblikovni razvoj čipke za množično uporabo, narodne slovenske čipke in mojstrskih izdelkov, ki so nastali na Državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, v podjetju DOM Ljubljana in v Šoli za umetno obrt v Ljubljani.”
Bela golobica na valovih alfa
Bela golobica, ki so jo po zasnovi Eve Petrič ter pod vodstvom Maje Svetlik in Urbana Šlabnika izdelale klekljarice iz Idrije, bo na valovih alfa priletela na svetovni čipkarski kongres v Ljubljani, v Stekleno dvorano na Gospodarskem razstavišču, na praznično soboto, 25. junija ob 11. uri. Delo je nastalo po skoraj letu dni dogovarjanja, snovanja, načrtovanja in predvsem klekljanja.
“Polet Bele golobice so omogočile prizadevne klekljarice iz Idrije, ki so v izdelavo njenih kril vložile več kot tisoč ur dela. Golobica tradicionalno prinaša sporočilo – tokrat ga bo v obliki glasbe, ki so jo ustvarili številni kleklji ob neštetih prepletih niti in za katero se mi je zdelo škoda, da bi ostala v senci – čeprav so sence, ki jih ustvarja čipka, vredne pozornosti, ” pravi Eva Petrič.
Zakaj bo golobica priletela na valovih alfa?
“Valovanje alfa je eno od valovanj v naših možganih (gre za električne impulze, ki vzdržujejo komunikacijo med celicami), ki je značilno za stanje sproščenosti in meditativnosti. Merjenje možganskih aktivnosti je pokazalo, da med valovanjem alfa posameznik doživlja dotok sveže ustvarjalne energije, morebitni strahovi, skrbi in tesnobe se razblinijo, posameznik pa izkusi osvobajajoč občutek umirjenosti in dobrega počutja.
Oblika valovanja spominja na zavoje v idrijski čipki. Valovanje ponazarja komunikacijo, saj zvok (govor je še vedno naše najbolj osnovno sredstvo komunikacije) prihaja do nas v obliki valov. Valovanje ponazarja tudi let golobice, prinašalke sporočil in simbol ljubezni. Oblika valovanja alfa ponazarja tudi ovinke in zavoje cest, ki Idrijo povezujejo z ostalim svetom.
Vzorec za čipko, kot ga je po podobah iz serije Secesijske sirene Eve Petrič izdelala Maja Svetlik iz Čipkarske šole Idrija
“Univerzalnost čipk in njihovo simbolnost vidim prav v čvrstosti povezav med ljudmi. Vsi smo povezani med seboj, če želimo ali ne in če se tega zavedamo ali ne – brez povezav ne bi mogli obstajati.”
Po predstavitvi na svetovnem kongresu bo Golobica na valovih alfa dobila domovanje v poročni dvorani v idrijskem gradu, kjer bo kot simbol ljubezni tiha priča alfa valovanju oseb, ki se bosta v njeni senci izrekli za skupno zvezo – trdno in čvrsto, kot so zanke idrijske čipke.
Marijan Zlobec