KRITIK.si

Predsednik Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt je danes pošiljal vabila na slavnostni koncert ob sedemdeseti obletnici delovanja Društva slovenskih skladateljev. Jubilejni koncert bo v četrtek, 23. junija, ob 19.30 v Viteški dvorani Križank v Ljubljani. Na koncertu bodo izvedena dela preminulih Kozinovih nagrajencev, prejemnikov najvišje stanovske nagrade Društva slovenskih skladateljev. Koncert bo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. DSS pripravlja koncert v sodelovaju s Festivalom Ljubljana, vsakoletnim organizatorjem Slovenskih glasbenih dnevov.

Predsednik DSS Nenad Firšt na podelitvi letošnje Kozinove nagrade, vse fotografije Marijan Zlobec

Program jubilejnega koncerta bo naslednji: Primož Ramovš: Divertimento za godalni orkester (izbor), Pavel Šivic: Dialogi za oboo in godalni orkester, Samo Vremšak: Sedem miniatur za godalni orkester (izbor), Uroš Krek: Sonatina za godala (izbor), Alojz Srebotnjak: Slovenski ljudski plesi za godalni orkester (izbor), Pavle Merkù: Ali sijaj, sijaj, sonce za godala, Janez Gregorc: Skrivnost Socerba za saksofon in godala, Jože Privšek: Nad mestom se dani za godala.

Ivo Petrić je prejel letošnjo Prešernovo nagrado za življenjsko delo

Izvajalci bodo: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Matej Šarc, oboa in Primož Fleischman, saksofon.

Oris temeljnih dejavnosti in zgodovine društva

Društvo slovenskih skladateljev je bilo ustanovljeno 22. decembra leta 1945. Po ustanovitvi Zeze skladateljev Jugoslavije je leta 1950 postalo negova samostojna enota in se leta 1951 preimenovalo v Društvo slovenskih skladateljev. Društvo šteje danes kar 119 članov, kar je največ v svoji zgodovini.

Pavel Mihelčič na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih

Društvo skladateljev so vodili naslednji predsedniki: 1945–1947 Danilo Švara, 1947–1949 Blaž Arnič, 1951–1953 Matija Bravničar, 1954–1956 Karol Pahor, 1957–1962 Vilko Ukmar, 1963–1965 Radovan Gobec, 1965–1968 Danilo Švara, 1968–1972 Uroš Krek, 1972–1976 Dane Škerl, 1976–1984 Bojan Adamič, 1984–1992 Pavel Mihelčič, 1992–1998 Janez Gregorc, 1998–2002 Marko Mihevc, 2002–2006 Jani Golob, 2006–2010 Tomaž Habe, od leta 2010 pa mu predseduje Nenad Firšt.

Skladatelj Janez Matičič je te dni praznoval že devetdesetletnico

Med temeljne dejavnosti Društva slovenskih skladateljev sodijo glasbeno založništvo, posredovanja notnega gradiva, koncertna dejavnost ter promocija slovenske glasbene ustvarjalnosti v domačem in mednarodnem prostoru. V njegovem okviru delujejo Sekcija za sakralno glasbo, Klub mladih skladateljev, Sekcija za jazz in zabavno glasbo, Sekcija za zborovsko glasbo, Sekcija za didaktično glasbo in Sekcija za elektroakustično glasbo.

Vito Žuraj je v juniju letos izvajan v Buenos Airesu in Berlinu

Na področju založništva v društvenem okviru deluje sodobna glasbeno založniška hiša, ki z notnima zbirkama Edicije DSS in Muzicije DSS, z zbirko zgoščenk Ars SlovenicA ter s posredovalnico notnega gradiva in razširjeno mrežo mednarodnih partnerjev, sistematično skrbi za izdaje slovenskih del in njihovo dostopnost.

Nina Šenk po koncertu svoje nove kompozicije v Cankarjevem domu

Na področju koncertne dejavnosti društvo soustvarja slovensko glasbeno zgodovino z unikatno programsko podobo cikla Koncertni atelje, prispevke v partituro sodobne slovenske glasbene ustvarjalnosti pa predstavljajo še prireditev Noč slovenskih skladateljev, koncerti za mlado občinstvo Slovenski skladatelji mladim, mednarodni bienalni festival sodobne klasične glasbe Unicum ter sodelovanja s sorodnimi glasbenimi inštitucijami v Sloveniji.

Lojze Lebič na koncertu ob 90. obletnici APZ v Cankarjevem domu

Med vidnejše dosežke društva sodita izvedbi odmevne prireditve Svetovni glasbeni dnevi 2003, v sodelovanju s Cankarjevim domom v Ljubljani, in v letu 2015, ko mu je Mednarodno združenje za sodobno glasbo ponovno zaupalo organizacijo te prireditve.

Alojz Ajdič z ženo v Cankarjevem domu

Pod okriljem koncertne dejavnosti deluje Komorni orkester solistov Društva slovenskih skladateljev (KOS DSS), ki se posveča prvim izvedbam komornih del.

Jakob Jež na koncertu ob 90. obletnici APZ

Društvo slovenskih skladateljev se je od ustanovitve naprej zavzemalo za vidno mesto slovenske glasbe v programih institucij, ter za vlogo umetnosti v šolskem sistemu. Med njegove pomembnejše pobude v polpretekli zgodovini sodi ustanovitev Slovenskega glasbenoinformacijskega centra, ki ga je pomagalo ustanoviti, mu ponudilo prostore in pomoč pri prvih organizacijskih in programskih korakih.

Tomaž Svete je letošnji dobitnik Kozinove nagrade

S svojim delovanjem se kot aktivni član vključuje v dejavnosti Mednarodnega združenja za sodobno glasbo (ISCM) in Evropskega združenja skladateljev (ECSA). Na področju mednarodnega sodelovanja obenem skrbi za izmenjavo informacij mednarodnega značaja ter za udeležbo članov društva na mednarodnih festivalih, simpozijih, konferencah in glasbenih sejmih v Evropi in v svetu. Mednarodno javnost in sorodna stanovska društva po svetu seznanja o svojih dejavnostih in koncertih s prvimi izvedbami del slovenskih glasbenih ustvarjalcev, v sodelovanju z njimi pa prireja tudi izmenjalne koncerte.

Kozinova nagrada: Tomaž Svete, Tomaž Habe in Nenad Firšt

Od leta 1994 Društvo slovenskih skladateljev podeljuje Kozinovo nagrado, najvišje strokovno priznanje za zaokrožen skladateljski opus ali za pomembne skladateljske dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih, izjemoma pa tudi za enkraten skladateljski uspeh.

Svetovni glasbeni dnevi lani v Ljubljani

Za dostopnost informacij o skladateljskih osebnostih, ki ustvarjajo utrip sodobnega slovenskega glasbenega življenja, izvaja cikel Pogovori s skladatelji, pereča vprašanja slovenskega glasbenega življenja pa odstira na okroglih mizah.

Muzikologinja dr. Sonja Kralj Bervar in Mitja Bervar, ki je soorganiziral Svetovne glasbene dneve v Sloveniji leta 2003

Delovanje Društva slovenskih skladateljev je bilo v sedemdesetletni zgodovini pogojeno z družbenimi, socialnimi in kulturnopolitičnimi danostmi, v zgodovinskem procesu pa je vlogo zagotavljanja stanovskih potreb bistveno preseglo in se uvrstilo med ključne (so)oblikovalce slovenskega glasbenega življenja, kulturne politike in nacionalne glasbene identitete.