Dogajanje na Delu spremlja na tisoče bralcev. Redko kdo je zadovoljen s položajem v največji slovenski časopisni hiši, a so tudi taki, ki odkrito mislijo, da je že prišel čas, da se Delo čim prej ukine, ker itak samo laže. Te obsodbe so hudo preproste in pavšalne, res pa je, da je v časopisu vedno manj nekaterih vsebin, mnogih pa sploh ni.
V zadnjem času sem sicer že namignil, da so se začeli dogajati odhodi novinarjev z Dela na prostovoljni ravni ali po samostojnem premisleku, a ne bez konfliktov in drugih nevšečnostih, tako da je vendarle tudi prostovoljni odhod treba razumeti v kontekstu predvsem nezadovoljstva z razmerami na Delu.
Odšel je Radovan Kozmos
Med nabolj znanimi Delovimi uredniki, novinarji, nekdanjimi dopisniki, komentatorji, pisci z mednarodno reputacijo in priznano kvaliteto je prav gotovo Radovan Kozmos. Nazadnje je bil urednik Znanosti, vrsto let namestnik odgovornega urednika Dela Darijana Koširja in namestnik odgovorne urednice Dela Romane Dobnikar Šeruga, pa urednik zunanjepolitične redakcije, novinar in dopisnik v Londonu, odličen germanist ter hkrati velik ljubitelj klasične glasbe, za katero se je navdušil že pred desetletji v Londonu, kjer je redno zahajal na koncerte. Bil je eden redkih, ki ga je še posebej privlačila komorna glasba z vrhuncem v slovitem Beaux Arts Trio.
Z Radovanom sem imel same lepe izkušnje, prepričala me je njegova odkritost in premočrtnost, lahko pa še dodam, da je bil Delu zelo predan, vanj verjel in se za svoj časopis zelo trudil, še posebej kot pomočnik odgovorne urednice in v nekaterih primerih, ko je bilo Delo postavljeno v hudo preizkušnjo svoje verodostojnosti, ki se za časopis žal ni dobro izšla.
Urban Červek gre na Večer
Prostovoljno je z Dela prestopil na Večer mariborski dopisnik Dela Urban Červek. Diplomiral je na Biotehniški fakulteti leta 1999, kar je za novinarja pravzaprav redkost. V svojih člankih je pogosto pisal o temah, ki se vsaj posredno, nekateri pa zelo naravnost dotikajo ekološke problematike. Zelo domeven in aktualen še danes je bil njegov kritični zapis, da je “Mestna občina Maribor kupila 50.000 posebnih plastičnih kozarcev, ki jih bodo uporabljali na vseh večjih javnih prireditvah. Ker je na njih lep barvni potisk z motivi mesta, bodo s kozarci tudi promovirali štajersko prestolnico. Večjih, pollitrskih, so kupili 30.000, 20.000 pa manjših s prostornino treh decilitrov. Ker so na kozarcih natisnjene tudi decilitrske mere, jih je mogoče uporabiti za različne napitke…”
Prav tako odmeven je bil kritični zapis o kopanju v Velenjskem jezeru, čeprav nima statusa kopalne vode…Velenjskega župana Bojan Kontiča je Červekov članek tako razburil, da je zahteval objavo pojasnila v časopisu Delo, nato pa avtorja prijavil novinarskemu častnemu razsodišču. To je razsodilo v prid novinarjema (poleg Červeka je podpisana še Brigite Ferlič Žgajnar)
Odšej je še Matjaž Ropret
Prav tako prostovoljno je odšel Matjaž Ropret z Delo – Infoteha. Bil je specialist za računalništvo, obiskovalec in poročevalec z mnogih mednarodnih sejmov, na primer zabavne elektronike, kot je bil IFA v Berlinu, pa mobilne telefonije MWC v Barceloni… Diplomiral je z odmevno študijo Etični problemi športnega novinarstva.
Verjetno bodo morali na FDV kmalu razpisati nove teme diplomskih nalog, kot Etični problemi odpuščanja odličnih urednikov in novinarev Dela.
Marijan Zlobec
Občina Velenje proti novinarjema
“Velenjska občina je zaradi objave članka Jezero s presihajočimi bakterijami podpisana novinarja prijavila novinarskemu častnemu razsodišču. Pisala sva, da je bil na spletni strani občine Velenje naveden rezultat meritev, po katerem je bilo v vzorcu iz Velenjskega jezera 27. julija 2015 v stotih mililitrih vode 816 koliformnih bakterij fekalnega izvora, v tednih pred tem pa povprečno 57,6 bakterije. Po poizvedovanju o nenadnem povečanju količine bakterij so iz podjetja Erico odgovorili, da je izvajalec preiskav, to je NLZOH, naredil napako pri vpisovanju podatkov in da sta bili v vzorcu samo dve koliformni bakteriji fekalnega izvora. Ugotovljeno je bilo, da ta napaka ni bila edina. Novinarja sva se spraševala, kako je mogoče, da tovrstne napake nastajajo v akreditiranem laboratoriju. Občina Velenje je podpisanima očitala, da nisva uporabila pravih informacij in da nisva iskala odziva na hude obtožbe. Poleg tega naj bi bilo nekaj zapisov nekorektnih in žaljivih. Novinarsko častno razsodišče je sklenilo, da novinarja nisva kršila novinarskega kodeksa.”