Tretji spomladanski festival pihalnega kvinteta Slowind se je nocoj v Slovenski filharmoniji končal s prepričljivim uspehom vseh nastopajočih in izvedenih skladateljev. Tuji gosti so se čudili visoki umetniški ravni organizacije, izvedbe in toplega ter gostoljubnega sprejema, ki ga člani pihalnega kvinteta vsakokrat znova znajo ne pričarati, ampak zavestno pripraviti.
Slowind je že mednarodna blagovna znamka, kar pomeni, da lahko nastopajo že povsod.
Starši italijanskega skladatelja Federica Gardelle bi kar ostali v Sloveniji
Njihov odnos do sodobne glasbene ustvarjalnosti se stopnjuje, izostruje, kristalizira, hkrati pa ostaja odprt za vse nove ideje, ki jih ansambel s svojimi glasbenimi sodelavci sploh lahko sprejme, dobi in z izvedbo realizira.
Slowind je spretno izkoristil prisotnost Godalnega kvarteta Kairos, ki je znal k celotnemu festivalu prispevati kar največ.
Tako kot japonska skladateljica Nana Kamijama in japonski skladatelj Isamu Kanai.
Kanai je na drugem koncertu prisluhnil izvedbi svoje kompozicije Evento plastico (2015) v izvedbi Slowind, ki je kompozicijo lani krstil na Japonskem, na festivalu v mestu Fukui. Že to kaže na mednarodno prepletenost in soustvarjalnost nove glasbe našega ansambla. Ker je skladatelj Slowind poznal že od prej, se je odločil, kot je omenil, zanje ustvariti vitalno in 0dločno delo, ki bo vtisnilo zvok v prostor. “V skladbi je moč slišati veliko ostrih tonov, ki postopoma prihajajo v ospredje in nato zopet izginjajo. Zdi se, kot da bi z zvoki oblikoval skulpturo.” Dejansko je nanj vplivala skulptura Evento plastico italijanskega kiparja Livia Segusa. Kompozicija pa ima vendarle več tipične japonske rafiniranosti in so ostri toni bolj redkost.
Skladatelj Isamu Kanai v družbi s flavtistko Anito Prelovšek
Larisa Vrhunc je bila zvezda nocojšnjega večera, poleg italijanskega skladatelja Federica Gardelle
Federico Gardella se zahvaljuje izvajalcem svoje kompozicije
Federico Gardella (r. 1979) je napisal kompozicijo Nebiae za godalni kvartet že leta 2009. Naslov kajpada pomeni Megla, a je zapisan tako, da ga je lahko razumeti tudi v množini. Njegov pristop je nekako onomatopoetski, od največje tišine, ko se šele začenja rojevati nek zvok godal, prek oblikovanja bolj mehkih obrisov, kot da bi čakali na spremembo tlaka v zraku in dvig megle, a se to ne zgodi; megla v Milanu še naprej ostaja, tako kot mnogokrat v Ljubljani. Kompozicijo je izvedel Godalni kvartet Kairos z zgledno pripravljenostjo, natančnostjo in razumevanjem vsebine ter smisla kompozicije.
Matej Šarc pa je bil ponosen na svojo hči, ki študiral violino na najslavnejši akademiji na svetu, Juilliard School of Music v New Yorku.
Skladateljica Nina Šenk se je zaklepetala z violinistoma iz Godalnega kvarteta Kairos Wolfgangom Benderjem in Stefanom Häusslerjem
Anita Prelovšek je naučila japonsko skladateljico Nano Kamijama kako se pride na moj Word Press na pametnem telefonu
Pianistka Ingrid Mačus
Larisa Vrhunc je napisala novo delo Navpično za godalni kvartet in različne izvajalce. Delo je predolgo in ne zaposluje vseh izvajalcev dovolj ali v enaki ali enakovredni meri, tako da se zdi, kot da so nekateri glasbeniki na odru bolj kot okrasek. Sama pravi, da je možno njeno kompozicijo izvajati na dva načina: kot godalni kvartet ali kot concerto grosso. Izvedena je bila predvsem kot vodilni in osrednji godalni kvartet, ki mu do željenega concerto grosso še marsikaj manjka, kar bo skladateljica po prvi izvedbi prav gotovo še domislila in bolj osmislila.
Violistko Simone Heilgendorf je za nekaj trenutkov spremenila v dirigentko dogajanja na balkonu.
Nekatere glasbenike je razporedila na balkon, in sicer na obe strani.
Za zvočni stereo efekt so poskrbeli člani Studia za sodobno glasbo Akademije za glasbo v Ljubljani.
Po zadnji kompoziciji Larise Vrhunc Navpično je bilo na odru komaj dovolj prostora za vse nastopajoče glasbenike.
Sama je bila nad izvedbo zelo zadovoljna.
A imela je odlična violinista Wolfganga Benderja in Stefana Häusslerja
In violončelista Claudiusa von Wrochema
Pevka Nataša Trček je bila bolj v ozadju.
Med drugimi skladbami na drugem in tretjem koncertu naj omenimo, poleg tradicionalnih in že klasičnih Ligetija in Kurtaga ter Tošia Hosokave kompozicijo Inventio (2015) za pihalni kvintet španskega skladatelja Diega Ramosa Rodrigueza (r. 1989). Njegov pristop do komponiranja daje izvajalcem veliko svobode, kot da so šele oni prava vsebina, kar bi bil morda nekakšen paradoks: note so, ampak naj pokaže izvajalec, to pot Slowind, kaj zna narediti “iz mene”. Slowind zna.
Mladi tuji skladatelji v Ljubljani: Federico Gardella, Isamu Kanai, Nana Kamijama in Diego Ramos Rodriguez so prispevali k sožitju kompozicij, izvajalcev in občinstva.
Marijan Zlobec