Schindlerjev seznam, roman avstralskega pisatelja Thomasa Keneallyja (r. 1935), po katerem je bil posnet odmevni in uspešni film, je v prevodu Rudija Medena izšel v slovenščini pri Celjski Mohorjevi družbi. V izvirniku, angleščini, je izšel sicer že leta 1982. Zakaj ga v slovenščini nismo dobili že poprej, ni znano.
Seznam nemškega industrialca Oskarja Schindlerja, ki je mnogim Židom rešil življenje v času nacizma, je realen dokument, torej ni niti romaneskna niti filmska fikcija. Seznam so odkrili v knjižnici South Wales Library v Sydneyju. Seznam je sestavljen iz trinajst strani, na njem pa je popis 801 Žida (po nekaterih podatkih jih je bilo rešenih celo 1200). Seznam je imel pri sebi avstralski raziskovalec in avtor Thomas Keneally, ko je pisal roman s preprostim naslovom, a največ pove. Po romanu je nato nastal z oskarji nagrajeni film.
Ameriška izdaja kot Schindler’s List
Schindlerjev seznam zgodovinarji nacizma in še posebej položaja Židov v onem času ocenjujejo kot enega pomemebnih dokumentov in pomožni zgodovinski vir. Schindler je seznam sestavil na domačem pisalnem stroju 18. aprila leta 1945, nekaj pred koncem druge svetovne vojne. Seznam je Keneally dobil v Los Angelesu od židovskega delavca pred več kot 30 leti.
Mag. Renato Podbersič ml. med nagovorom, foto Rok Ločniškar
Film slavnega režiserja Stevena Spielberga velja za enega najboljših filmov vseh časov. Dobil je sedem oskarjav in bil za nagrado nominiran kar dvanajstkrat. Posnet je bil leta 1993 v črno-beli tehniki. V filmu je rdeče obarvan samo plašček majhne židovske deklice, ki se med praznjenjem geta v Krakovu uspe izogniti nacistom in skriti pod posteljo. Vse ostalo je temačno, črno-belo ali sivo, kar je povsem v skladu s pretresljivo tematiko filma.
Prevajalec Rudi Meden
Schindlerjev seznam je pretresljiv roman o sicer resnični življenjski zgodbi nemškega vojnega dobičkarja, novinarja Oskarja Schindlerja, ki je sam s svojim pogumom in osebno odločitvijo pod zanesljivo grozečo takojšnjo smrtno kaznijo zanj, rešil smrti v plinski celici več Židov kot kateri koli drug posameznik v drugi svetovni vojni.
Rudi Meden in Alenka Veber
Pisatelj Thomas Keneally se opira na dejanska pričevanja in izpovedi ljudi s Schindlerjevega seznama, tako imenovanih šindlerjevcev. Z mojstrskim peresom izrisuje blesteč portret o pogumu in premetenosti dobrega človeka, ki se sam postavi po robu strahotnemu zlu.
Izvirna avstralska izdaja kot Schindler’s Ark
Thomas Keneally se je v romanu o Oskarju Schindlerju naslanjal, kot rečeno, na podatke in pričevanja, kot jih je zbral v srečanjih in pogovorim s kar petdesetimi Schindlerjevimi rešenci v Avstraliji, Izraelu, Zahodni Nemčiji, Avstriji, ZDA, Argentini in Braziliji. To je že logistično izjemen zalogaj, napor in prizadevanje, da je na koncu lahko prišel do verodostojnega, čeprav romanesknega teksta.
Thomas Keneally, foto brisbanepowerhouse.org
Zbrano gradivo je pisatelj oplemenitil s tem, da je v družbi Leopolda Pfefferberga osebno obiskal kraje, v katerih se dogaja večji del opisov v knjigi, zlasti Krakov, ki si ga je Oskar Schindler med vojno izbral za svoj novi dom, Plaszow, kjer je nekoč stalo zloglasno delovno taborišče Amona Götha, Lipovo ulico v krakovskem mestem predelu Zoblocie, kjer še danes stoji Oskarjeva tovarna, in taborišče Auschwitz Birkenau, od koder je Oskar po velikem trudu rešil večje število internirank.
Leopold Pfefferberg
Za svoj roman je pisatelj potreboval tudi pričevanja Oskarjevih sodelavcev, pomočnikov in prijateljev. Zapis je obogatil s pričevanji o Oskarju, ki so jih šindlerjevci izročili v hrambo Jad Vašemu, jeruzalemski javni agenciji za ohranitev spomina na mučence in heroje, pisnimi pričevanji iz zasebnih zbirk ter z zajetnim svežnjem Schindlerjeve dokumentacije in korespondence.
Oskar Schindler, foto Wikipedija
Schindlerjev seznam je prejel več mednarodnih nagrad, kot je svetovno odmevna Booker Prize, pa Los Angeles Times Book Prize.
Filmski režiser Steven Spielberg, foto Wikipedija
Na tiskovni konferenci v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe so spregovorili prevajalec Rudi Meden, zgodovinar mag. Renato Podbersič ml. in urednica Alenka Veber.
Marijan Zlobec