Po dopoldanskem koncertu v nedeljo, kot smo ga že predstavili, so se aktivni udeleženci 31. Slovenskih glasbenih dnevov, zlasti iz tujine, odpravili na strokovni izlet z večernim kocertom na Ptuju oziroma v Ptujskem gradu, kot ga je izvedel Ansambel musica cubicularis. Tudi ta koncert je bil predstavljen na skupni tiskovni konferenci v Viteški dvorani Križank; o njem je govoril umetniški vodja ansambla in Festivala Radovljica Domen Marinčič.
Domen Marinčič, vse fotografije Marijan Zlobec
V Slavnostni dvorani Ptujskega gradu, opremljeni z znamenitimi slikami – turkerijami, so nastopili člani Ansambla musica cubicularis: Bernarda Bobro, sopran, Bojan Čičić, baročna violina, James Toll, baročna violina, Domen Marinčič, baročni violončelo, in Tomaž Sevšek, čembalo in orgelski pozitiv.
Tomaž Sevšek, Bojan Čičić, James Toll in Domen Marinčič
Ansambel Musica cubicularis je v mednarodnem koncertnem in festivalskem prostoru že zelo znan sestav, dinamičen po možnostih spremembe in prilagodljiv repertoarju, ki ga izvaja. Na Ptuju je nastopil kot mednarodna vokalno-instrumentalna zasedba z izvrstno sopranistko Bernardo Bobro, kot še posebej pričakovano glasbenico mednarodne operne in koncertne reputacije. Bobro poje na najimenitnejših opernih in festivalskih odrih, med drugim je pela Violetto v Verdijevi Traviati v slavni Kraljevi operi Covent Garden v Londonu.
Sopranistka Bernarda Bobro
Na sporedu so bile kompozicije: Johann Georg Zechner (1716–1778): Koncert v F-duru za čembalo, dve violini in bas v treh stavkih, Jakob Frančišek Zupan (1734–1810): Ergieße, mein Mund / Napolni moja usta
(Aria Germanica de B. M. V. pro Adventu), Sey gegrüßt, du Brunn der Gnaden / Bodi pozdravljen, vrelec milosti (Aria Germanica de B. M. V.), Amandus Ivančič (1727–1758): Simfonija II v A-duru za dve violini in bas v treh stavkih, Anton Tomaž Linhart (1756–1795): Lied /Pesem in An Liebchen / Ljubici, Georg Christoph Wagenseil (1715–1777): Koncert v B-duru za čembalo, dve violini in bas v treh stavkih, Neznani skladatelj (druga polovica 18. stoletja): Quando cessabis a malo / Kdaj se boš odvrnila od zla (Aria in F de Tempore) in Mavricij Pöhm (1749–1803): Beata nobis gaudia / Blažene nam radosti (Aria de Immaculata).
Barok je neskončno bogato ustvarjalno obdobje, ki je po srednjem veku in renesansi še posebej močno zaznamoval slovenski in srednjeevropski prostor. Pa ne le v arhitekturi (baročna Ljubljana ali slovenski barok), ampak še v glasbi, ko je na našem ozemlju že delovalo precej tujih glasbenikov, so bili našega izvora ali povsem naši. Poleg Ivančiča južnoslovanskega rodu in Zupana iz Zgornje Štajerske je veljala še posebna pozornost Antonu Tomažu Linhartu kot skladatelju, ne le avtorju pesniške zbirke Cvetje s Kranjskega (Blumen aus Krain). Bernarda Bobro je tako sprejela redek izziv petja Linharta in ga je znala povzdigniti na raven obvladovanja koncertnega nivoja njegove ustvarjalnosti. S to pripombo, da glasbeno avtorstvo ni povsem zanesljivo, a je znano, da je bil Linhart tudi glasbenik, ki se je šolal na jezuitski gimnaziji v Ljubljani in se z glasbo potem ukvarjal med bivanjem v cistercijanskem samostanu v Stični.
Sopranistka Bernarda Bobro
Poleg Linhartove uglasbitve dveh svojih pesmi v nemškem jeziku je zapela še dve nemški in dve latinski duhovni ariji. Bernarda Bobro je pevka več obrazov; v tem repertoarju ne more pokazati vsega svojega znanja, ker je bil repertoar še nekako izrazno in tehnično vokalno še skromen, nakazala pa je nekaj temperamenta tam, kjer ji je zasnova skladb to dovolila in smo le slutili, kaj bi sicer še zmogla. Bobro ima izzrazito čist in svetel gas, lirskega značaja, tu bolj z nakazanimi kot polnokrvno realiziranimi koloraturami, ki pa so bile v baroku bolj izrazite pri velikih opernih skladateljih in v koncertnih arijah (Händel). Tu teh koloratur ni bilo. (Bi bile za tedanje občinstvu “prehude”?)
Izmenjaje z glasbenimi deli z vokalom pa je ansambel predstavil dva Koncerta za čembalo, dve violini in bas ter Simfonijo za dve violini in bas. Baročni violini sta bili v rokah hrvaškega virtuoza Bojana Čičića, enega najbolj obetavnih baročnih violinistov, in angleškega violinista Jamesa Tolla, ki sodeluje s številnimi odličnimi orkestri v Veliki Britaniji. Njuna igra se mi je zdela bolj bleda in premalo čista in zlita v komornem muziciranju. Boljša sta bila vodilna slovenska interpreta stare glasbe, Domen Marinčič, ki je tokrat igral na baročnem violončelu, ter čembalist in organist Tomaž Sevšek.
Ansambel musica cubicularis je ponudil priložnost za spoznavanje manj znane glasbe na Slovenskem iz druge polovice 18. stoletja. Program bodisi skladateljev slovenskega rodu bodisi avtorjev, ki so v 18. stoletju delovali na ozemlju današnje Slovenije, je bil povezan še s hrambo večine skladb tudi v rokopisih v dragocenih zbirkah na Ptuju in v Novem mestu. Ansambel musica cubicularis se tako posveča pretežno odkrivanju in interpretiranju starejšega glasbenega izročila na Slovenskem in ga izvaja na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Slovenski glasbeni dnevi imajo namreč tudi to vsebinsko nalogo.
Bojan Čičić, James Toll in Domen Marinčič
Marijan Zlobec