74. Ljubljana Festival je v mednarodnem medijskem prostoru predstavljen predvsem kot festival mednarodne in vrhunske klasične glasbe; od opere, simfoničnih in komornih koncertov, solističnih recitalov, koncertih izvedb oper, jubilejev iz zgodovine klasične glasbe… Čim pa preidemo na ostale programe, za mednarodni prostor ni več zanimiv. Perspektiva vseh največjih evropskih glasbenih festivalov je najprej kvaliteta samih programov in posledično mednarodni odmev.
Poletna noč, foto FL/Darja Štravs Tisu
Salzburške slavnostne igre imajo samo 29 % obiskovalcev iz mesta in zvezne dežele Salzburg, vsi drugi so tujci, letos iz 84, lani iz 88 držav. Salzburški proračun njihovega osrednjega poletnega festivala (poleg Mozartovega, Velikonočnega, Binkoštnega, Jesenskega…) je sedemkrat višji od proračuna ljubljanskega, število obiskovalcev v Salzburgu pa je dobrih štirikrat več kot v Ljubljani. Salzburški festival ima 90 milijonsko nemško in avstrijsko državno zaledje, 60 milijonsko sosedsko italijansko… Pred leti je bila objavljena statistika, da je 51 % obiskovalcev festivala iz Nemčije, največ pa iz Bavarske. München je s Salzburgom povezan z lokalnimi in mednarodnimi vlaki praktično vsake pol ure. Pomembno pa je še, da je Bavarsta vozovnica za vlak veljavna že od Salzburga do meja Bavarske od devetih zjutraj in lahko potujete na primer vse do Nürnberga ali Bayreutha za najnižjo ceno.
Predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar in jubilant Oto Pestner, foto FL/Darja Štravs Tisu
Vozovnico pa lahko kupite na avtomatu na železniški postaji. Iz Ljubljane z vlakom po predstavah ali koncertih ne morete nikamor. Včasih so na prireditve v Cankarjev dom vozili posebni avtobusi od vsepovsod, a takrat so še delovale občinske Kulturne skupnosti, ki so vse to organizirale.
Patrik Greblo, foto FL/Darja Štravs Tisu
Festival Ljubljana ima organiziran obisk iz Trsta, a le po prizadevanjih enega posameznika. Bil sem poleg pred garderobo, ko se je Italijan pogovarjal s slavnim italijanskim dirigentom sirom Antoniom Pappanom in mu povedal, da je na njegov koncert Mahlerjeve Druge simfonije Vstajenje pripeljal sto Tržačanov z dvema avtobusoma.
Poln Kongresni trg, foto FL/Darja Štravs Tisu
Ljubljana je v zadnjih letih pridobila precej prenočitvenih kapacitet, v naslednjih letih jih bo še več, ni pa videti načrtov za gradnjo kakega velikega hostla, kot bi bil primeren na lokaciji propadlega trgovskega kompleksa ob stadionu in dvorani za Bežigradom na koncu Vojkove ulice, kamor vozi mestni promet.
Oto Pestner in Helena Blagne, foto FL/Darja Štravs Tisu
Iz zasedenosti dvoranskih kapacitet; v Salzburgu 99 %, v Ljubljani 90 % (če je ta podatek natančen), se kaže še veliko možnosti. V Salzburgu dajejo prednost različnim abonmajem, ki zmanjšajo ceno sicer zelo dragih individualnih vstopnic. Vse te kombinacije so v osrednji programski knjigi navedene.
Kongresni trg
Festival Ljubljana takih abonmajev nima. Ljubitelji koncertov, kot so bili letos nekako od 18. avgusta do 8. septembra, bi izbrali abonma štirih dogodkov in dobili popust. V Salzburgu vedo, da obiskovalci ostanejo na festivalu v povprečju za štiri prireditve, nekateri pa do sedem, ko vidijo pet oper in dva koncerta, s tem pa spoznajo največji del festivala.
Saša Lešnjek
Natančen seznam vseh salzburških festivalskih abonmajev je objavljen v programski knjigi. Abonmajev je kar petnajst, od tega jih 14 vsebuje po pet prireditev v razno raznih kombinacijah, tako po vsebini kot zaporednih datumih. Datumsko skakanje ni možno. Vsi abonmaji pa imajo po štiri cenovne razrede. Abonmajski popusti so ali 10 ali 15 odstotkov, a so vstopnice zagotovljene.
New Swing Quartet
Številni gosti, ki pridejo v Salzburg s svojimi vozili, lahko prenočijo daleč naokrog, pred dogodki pa parkirajo v podzemnih parkiriščih v hribu. (O takih garažah razmišljajo tudi pod Ljubljanskim gradom, a bi jih raje imeli pod tržnico). To, da je ljubljanska tržnica polna le ob sobotah, nikogar ne zanima.
Darko Brlek, Lado Leskovar in Rade Šerbedžija, foto FL/Darja Štravs Tisu
Ljubljana bo z organizirano infrastrukturo morda lahko konkurirala Salzburgu, morda celo s ponudbo zasebnih prenočišč precej kilometroh v okolici. Če bodo omejitve drugače formulirali kot so jih sedaj. Če ima nekdo lastno hišo, ki jo ponuja turistom, to ni isto, kot če ponuja stanovanje ali sobo v stanovanjskem bloku. Salzburg ponuja prenočišča nekako v radiusu 25 km zunaj mesta. Kaj bi to pomenilo za Ljubljano, si vsakdo lahko predstavlja. Menda je v tem prostoru 15 tisoč možnih prenočitev na noč ? Ljubljana bo vsako leto potrebovala med 6 in 8 ali celo 10 % več prenočitvenih kapacitet. Ko se bodo vojne razmere v svetu umirile, bodo turisti od želja po potovanjih ponoreli. Si predstavljate, da bi dva milijona Američanov zaželelo obiskati domovino Luke Dončića ?
Kitarist Miroslav Tadić, foto FL/Darja Štravs Tisu
Ljubljana bo čez deset let imela 80 % več turistov, kot jih ima danes. O tem ne razmišlja nihče. Kje so turistične glave ? Seznam držav z večjim BDP kot je slovenski, v Evropi ni tako majhen (300 milijonov ljudi). Pa še ZDA, Kanada, Južna Koreja, Bližnji vzhod, Japonska, velik del Indije, Kitajske… To kar se gradi ali je v načrtih danes, je premalo. Ne zmoremo zgraditi niti 700 mest za študente.
Rade Šerbedžija, foto FL/Darja Štravs Tisu
Kaj si v tem kontekstu lahko obeta Festival Ljubljana, če že dvajset let urejajo problematiko lastništva in funkcije Križank, pa brez uspeha ? Stvari so težje kot omenjeni vsakoletni povečani turistični obisk. Se bo obisk od letošnjih 64.000 dvignil v desetih letih do 100.000 ? S Slovenci zagotovo ne. Salzburških 261.000 bi lahko dosegli le z enakim razmerjem, a Ljubljana ni Mozartovo mesto, mednarodno ni niti toliko znana kot je Dubrovnik. Slovenije pa itak ne ločijo od Slovaške. 90 milijonska nemško govoreča množica pa se v Salzburgu počuti kot doma.
Vlado Kreslin je na 74. Ljubljana Festivalu nastopil že 35., foto FL/Katja Kodba
Salzburški festival je v celoti zanimiv za mednarodno občinstvo, ljubljanski pa ne. Ekvivalent denarja, kvalitete, časa, potovanja, bivanja, uživanja umetnosti Avstrija postavlja na bistveno višji vrednostni položaj kot ga dojemamo mi. To se ne bo spremenilo, v sedanjih družbenih razmerah pa sploh. Zato je Slovenija v očeh Avstrijcev manj ali slabša kot je bila po osamosvojitvi in razglasitvi samostojne države. Ceni nas ne nihče, zato tudi nimamo zunanjih prijateljev.
Salzburg ima v celoti samostojno festivalsko operno produkcijo ali mednarodno koprodukcijo, ki je Ljubljana nikoli ne bo zmogla. Salzburg ima okrog sebe 90 milijonsko nemščino, Ljubljana… Glede na te razmere in pogoje pa dosega Ljubljana vendarle več. Zlasti če je ali ko je povezana z drugimi in njihovimi interesi.
74. Ljubljana Festival se je razdelil na lokalno pomembno in na mednarodno, ta pa spet na kvalitativno lestvico, od najvišje do visoke, a dosegljive zgolj, ko so interesi in možnosti sodelovanja in gostovanja usklajene. Naš festival je odvisen od množice interesov, tako kot vsi drugi festivali. A svetovnih umetnikov je vedno manj, teža zgodovine pa vedno večja.
Gypsy Night, Imer Traja Brizani, foto FL/Darja Štravs Tisu
Spomnimo, da je slavna nemška violinistka Anne – Sophie Mutter obljubila umetniškemu vodji Slovenske filharmonije Ivu Petriću že leta 1988, da bo prišla v Ljubljano, potem ko je naš orkester rešil festival v Evianu (ob Ženevskem jezeru), ker je Amerika prepovedala potovanja v Evropo po Gadafijevem atentatu na ameriško potniško letalo Pan Am – umrlo je 259 potnikov – in bi moral ameriški orkester imeti glavne koncerte, a so ostali brez njega. Violinistka še do danes ni prišla, takrat pa je imela petindvajset let.
Gypsy Night
Kroženje najboljših orkestrov je možno spričo nekaterih festivalov v Avstriji, Švici, Italiji, Franciji, Nemčiji, v zadnjem času pa glede na nove dvoranske komplekse tudi v Romuniji in na Poljskem. Prihodnje leto bomo tako dobili koncert Berlinskih filharmonikov s Kirillom Petrenkom, po njihovih tradicionalnih dveh koncertih v Salzburgu.
Momento Cigano Extended
Domačijskost 74. Ljubljana Festivala se je pokazala zlasti na področju zabavne glasbe in lažjih žanrov, jubilejev, kombinacij nastopajočih ali posameznih predstavnikov javne glasbene scene, ki nima veliko zveze s klasično glasbo, a lahko angažira različne izvajalske ansamble, na čelu s Simfoniki RTV Slovenija in Big Bandom pod dirigentskim vodstvom Patrika Grebla.
Violinist in skladatelj Matija Krečič
Žal Televizija Slovenija za resnejše glasbene žanre nima posluha in jih ne snema. Ali se bo kaj spremenilo ? Kvečjemu bo še slabše, še posebej, če bo odpravljeno obvezno plačevanje RTV prispevkov, ki je s 14 evri zanemarljivo majhno glede na celomesečno vsebino možnosti gledanja.
Metod Banko
Darko Brlek je hkrati direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Salzburški festival ima pet vodilnih ljudi. Predsednico, finančnega vodjo, novega glasbenega umetniškega vodjo, koncertnega direktorja in vodjo gledališkega programa.
Neisha in Simfonični orkester RTV Slovenija, foto FL/Darja Štravs Tisu
Marijan Zlobec