KRITIK.si

Po koncu 74. Ljubljana Festivala in še starejšega, kot so Salzburške slavnostne igre že iz leta 1920, se ponuja še nekaj primerjav, ki jih lahko opazujemo mi v Ljubljani, medtem ko Salzburg takih primerjav ne dela, saj ima začrtano svojo dejavnost in programe, naš festival pa se lahko še obogati, če bi le bili kadri, čas, volja in denar.

Koncert YCA v Salzburgu, sopranistka Elisabeth Müller, foto SF/Marco Borrelli

Salzburški festival ima dva svetovno odmevna vsakoletna dogodka: Svetovno tekmovanje mladih dirigentov in Projekt mladih pevcev. Nimajo pa naših Mednarodnih mojstrskih tečajev, ki pa ne vključujejo ne pevcev in ne dirigentov.

Koncertna monumentalnost

Salzburg je že pred desetletji spoznal, da klasična glasba najbolj potrebuje vrhunske dirigente in pevce. To se jim je še posebej jasno pokazalo, ko po smrti Herberta von Karajana, Claudia Abbada, Georga Soltija, Nikolausa Harnoncourta, Carlosa Kleiberja, Bernarda Haitinka, Colina Davisa, Carla Marie Giulinija, Georgesa Pretrea, Giuseppeja Sinopolija, Sergiua Celibidacheja, Lovra von Matačića, Eugena Jochuma, Giuseppeja Pataneja, Nella Santija, Jamesa Levinea… ni enakovrednega nadomestila, še posebej pa ne hitrega. Kaj šele umetniško prepričljivega.

Dirigent Christian Blex

Minevanje dirigentske epohalnost se dodatno kaže še posebej v zadnjem obdobju, ko so čez osemdeset let že dosegli Riccardo Muti, Zubin Mehta, sir John Eliot Gardiner, Daniel Barenboim, Charles Dutoit in še kdo.

Koncert z ORF simfoničnim orkestrom v dvorani Skalne jahalne šole

Občinstvo na Salzburškem festivalu je velik del teh dirigentov videla in uživala tako na njihovih koncertih kot v opernih produkcijah. Vedo in pripovedujejo, kako je bilo nekoč lepo. Ampak Karajan je umrl po svojem zadnjem opernem projektu, to je bil Mozartov Don Giovanni leta 1987, ki sem ga bil uspel še videti.

Koncert YSP, dirigent Leo Hussain in Mozarteum orkester Salzburg, foto SF/Marco Borrelli

Young Singers Project je nastal ob spoznanju, da je pevcev samospevov vedno manj, nekoč pa je bila to paradna serija nastopov najboljših pevk in pevcev na svetu. Spomnimo, da je tako začela svojo bleščečo salzburško festivalsko kariero naša mezzosopranistka Marjana Lipovšek, ki je v poletnem festivalskem času tudi poučavala petje, skupaj s svojim možem Alfredom Burgstallerjem. Bil sem na enem takem kurzu in opazil, da je morala sama znati zapeti vse vloge, ki so jih študenti študirali, pa če je to bil bas, bariton, tenor, sopran. Svoj mezzosopran je znala transponirati in pokazati najprej s svojim glasom pravilno petje, fraziranje, dikcijo, tempo, dinamiko… Morala je znati vse vloge, ki jih sicer ne more peti. Podobno je bilo s samospevi.

YSP – Mezzosopranistka Amandine Portelli in Mozarteum orkester Salzburg

To je splošni princip učenja, a so si letos študij ali mednarodni mojstrski tečaj razdelili trije pevski pedagogi, ki pa so imeli še vsak svojega klavirskega spremljevalca. To so zelo strogi ali najvišji kriteriji, saj je že za začetek študija potrebna avdicija in izločanje le 15 najboljših, ki na koncu smejo sodelovati. Nekateri med njimi pa sodelujejo v festivalskih opernih produkcijah v stranskih vlogah.

YSP – Mezzosopranistka Brigitta Listra in Mozarteum orkester Salzburg

Spominjam se udeležbe na teh mojstrskih tečajih naše sopranistke Nike Gorič iz Maribora, ki je takrat študirala v Londonu.

YSP – Mariam Suleiman (Sopran), Anja Mittermüller (Mezzosopran), Julian Schmidlin

Zakaj Festival Ljubljana še ni začel s pevskimi mednarodnimi mojstrskimi tečaji, je verjetno skrivnost v tem, kdo bi učil. Potrebna je mednarodna solistična kariera, odrska izkušnja, pedagoško znanje, mednarodni kulturni, operni in koncertni horizont. Mednarodno uveljavljeno in znano ime, sicer se mladi ne bi prijavili in prišli z vseh koncev sveta ravno v Ljubljano. Najboljši pevci in pevke pa med poletjem na mnogih festivalih najraje pojejo kar sami. Karizmatičnih pedagogov pa je le še peščica. Računanje na profesorje na AG verjetno ne bi dalo mednarodnih rezultatov, saj le – ti večinoma niso znani. Ne glede, kaj si mislijo o samih sebi.

YSO – Slovenski bas baritonist Blaž Stajnko iz Maribora na koncertu v Salzburgu

Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek bi vseeno moral malo povprašati, če bi kdo od znanih pevcev in pevk prišel na pevski enotedenski ali desetdnevni tečaj v Ljubljano. Posebej pa še v odlične prostore na Akademiji za glasbo.

YSO – Daniils Pogoriless (Bariton)

Za mlade dirigente bolj skrbi naš večdesetletni znanec in sodelavec, nekoč šef dirigent Slovenske filharmonije George Pehlivanian, ki sam organizira mednarodmno tekmovanje mladih dirigentov, ki naj bi v Slovenijo prišli od povsod, seveda tudi iz Kitajske, Južne Koreje in drugih držav ali celo celin.

Priklon nekaterih nastopajočih

Spomnimo na velik uspeh naše dirigentke Mojce Lavrenčič v Parizu, ki bi rada postala asistentka sira Antonia Pappana v Londonu.

Slovenska dirigentka Mojca Lavrenčič je dosegla izjemen mednarodni uspeh na 4. izvedbi mednarodnega tekmovanja za ženske dirigentke La Maestra, ki je potekalo med 23. in 28. februarjem v prostorih Pariške filharmonije. Prejela je prvo nagrado ter še vrsto posebnih priznanj. “Običajno orkester ne mara, če dirigent preveč govori, a tokrat je to res izjemna priložnost in zares se zdi, kot da sanjam. To je čudež, glede na vse okoliščine je to pravi čudež. Počutim se srečno, vendar ne zaradi uspeha, temveč zato, ker sem bila priča nečemu, kar presega človeško moč. Bila sem priča pravi ljubezni pri delu,” je med drugim v svojem ganljivem govoru s solzami v očeh povedala Lavrenčič.

Mojca Lavrenčič, foto SNG Opera in balet Ljubljana

Na letošnje tekmovanje se je prijavilo 225 kandidatk z vsega sveta, v četrtfinale pa je bilo povabljenih le 16 dirigentk. Slovenka je bila sprva prva na čakalni listi in naj sploh ne bi nastopila, nato pa je dobila priložnost, ki jo je izkoristila na najboljši možni način – z zmagoslavjem.

V prvi etapi je orkestru Paris Mozart Orchestra dirigirala prvi stavek simfonije št. 41 Jupiter Wolfganga Amadeusa Mozarta. V polfinalu je z istim orkestrom poustvarila arijo Una voce poco fa iz opere Seviljski brivec Gioachina Rossinija ter delo Fachwerk pour bayan, percussions et cordes skladateljice Sofije Gubajduline.

Mojca Lavrenčič v Parizu, foto La Maestra/Pauline Ballet

Finale je potekal v dveh delih. V prvem delu je s Paris Mozart Orchestra izvedla noviteto Diane Soh z naslovom Au fil du geste ter prvi stavek 7. simfonije Ludwiga van Beethovna. V drugem delu finala je stopila pred Orchestre de Paris, kjer je dirigirala balet Petruška Igorja Stravinskega ter Ravelov La Valse.

Zmaga Mojce Lavrenčič na enem najprestižnejših dirigentskih tekmovanj za ženske na svetu predstavlja pomemben dosežek tako za umetnico kot za slovenski glasbeni prostor ter potrjuje njen izjemen umetniški potencial in mednarodno prepoznavnost. (Iz medijskih objav).

No, še bolje bi bilo, če bi zmagala na mednarodnem tekmovanju v Salzburgu. Zakaj je tam ni bilo ? Pariško tekmovanje je namenjeno le ženskam, salzburško pa vsem. Treba je zmagati tam, kjer ponujajo takoj različne mednarodne angažmaje in koncerte, ki odmevajo po svetu.

Mirga Gražinytė-Tyla

Zmagovalec v Salzburgu se lahko veseli denarne nagrade v višini 15.000 evrov in povabila na Salzburški festival leta 2027, kjer bo dirigiral Koncert nagrajencev v Felsenreitschule. Pogled v zgodovino tekmovanja pokaže, da nagrada za mlade dirigente pogosto ponuja prvo priložnost za srečanje z vrhunskimi dirigenti prihodnosti.

Lorenzo Viotti je v Salzburgu zmagal pri petindvajsetih letih

Med preteklimi zmagovalci so Mirga Gražinytė-Tyla, Maxime Pascal ali Lorenzo Viotti, ki se redno vračajo na festival in tako pišejo nova poglavja v njegovi zgodovini. Pobuda za nastanek tekmovanja je bila s strani Salzburškega festivala v sodelovanju z Inštitutom Eliette in Herberta von Karajana.

Maxime Pascal je letos dirigiral najzahtevnejšo operno produkcijo festivala, to je Sveti Frančišek Asiški Oliviera Messiaena.

Nov postopek prijave za nagrado Herberta von Karajana za mlade dirigente 2027 se bo začel oktobra 2026, takrat pa bodo vse informacije na voljo na spletni strani Salzburškega festivala.

Blaž Stajnko na vaji

George Pehlivanian organizira svoje tekmovanje dirigentov, starejših od 18 let, ki bo novembra letos na Bledu. Avdicije so ali še bodo potekale v 15 mestih po vsem svetu, zmagovalec tekmovanja pa bo prejel 50.000 evrov. Iz dosedanjih podatkov ni razvidno, da bo tekmovanje potekalo v sodelovanju s Festivalom Ljubljana.

Udeležence tekmovanja na Bledu bo ocenjevala 11-članska žirija, ki bo za končni krog izbrala 18 finalistov. V njej bo poleg Pehlivaniana med drugimi tudi umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Maja Kojc. Kot še piše v razpisu tekmovanja, bodo zmagovalci dobili tudi možnost nastopov s partnerskimi orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Beograjski filharmonični orkester in orkester Newyorške mestne opere.

Profesor Russell Braun in Blaž Stajnko

Mednarodni mojstrski tečaji Festivala Ljubljana so bili po načrtih. Eden izmed glavnih ciljev Festivala Ljubljana je tudi izobraževanje mladih umetnikov. Mladim nadarjenim umetnikom se poleg strokovnih znanj ponuja še vrsto orodij in znanj za začetek ustvarjanja uspešne kariere v sodobnem svetu ter odpira možnosti, ki jim pomagajo na tekmovalnem trgu, so zapisali.

Mednarodni mojstrski tečaj za klavir je vodil italijanski pianist Epifanio Comis, foto FL/Darja Štravs Tisu

V letu 2019 so za domače in tuje študente prvič organizirali mojstrske tečaje, katerih umetniško vodstvo je prevzel Branimir Slokar. Eden najvidnejših pozavnistov, ki je dosegel zgodovinski premik na področju umetniške glasbe, ki ga še danes občuti svet. Na njegovo povabilo se v Ljubljano vsako leto ponovno vračajo njegovi kolegi, izvrstni glasbeniki, solisti, profesorji na uglednih evropskih glasbeno-izobraževalnih ustanovah, ki segajo v sam vrh glasbenega sveta. Študentje so tako deležni ne le dela z najboljšimi, pač pa imajo tudi odlične delovne pogoje.